ZDR-1 člen 40, 85, 85/2, 95, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izostanek z dela - konkurenčna prepoved - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožena stranka je z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 7. 2020 tožnici odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč 26. 7. 2020, ko se je iztekel 60-dnevni odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 21. 5. 2020).
nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - motenjski spor - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
ZIZ posebnih določb glede predpostavk za izdajo regulacijskih začasnih odredb (še vedno) nima, zato se smiselno presojajo predpostavke za izdajo začasnih odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev. Vendar je tudi določbe ZIZ potrebno razlagati v skladu z določbami Ustave RS, pri tem pa upoštevati nosilne razloge odločbe Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. V njej je Ustavno sodišče RS pojasnilo, da je začasna odredba, katere predlog se v celoti ali pretežno pokriva s tožbenim zahtevkom, izjema tudi v sistemu začasnih odredb. Po prepričanju sodišča druge stopnje je zato stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe le ob izpolnjeni predpostavki po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ oziroma (zgolj) ob izpolnjevanju pogojev po tretjem odstavku 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ – nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča RS Up 275/97 z dne 16. 7. 1998.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - zakoniti dedič - oporočno dedovanje - oporoka pred pričami - oporočiteljev podpis - verjetnejša pravica
Glede na to, da oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon.
Vloga preiskovalnega sodnika je vloga garanta, ki mora napraviti vsebinski preizkus obstoja vseh potrebnih pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Njegova presoja se nato odrazi v obrazložitvi, ki mora ustrezati standardom, kot so se izoblikovali v ustavno sodni praksi. Pomembna je zlasti odločba Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016. Če se preiskovalni sodnik v celoti strinja z obrazložitvijo predloga tožilstva, ni zadržkov, da vsebine predloga ne bi povzel, pa četudi na način, da ponavlja celo pravopisne napake, ki se v pojavljajo predlogu. Tudi uporaba DVD kot priloge k predlogu tožilstva je zgolj pripomoček za učinkovitejše delo preiskovalnega sodnika. Da je preiskovalni sodnik predlog za izdajo odredbe vsebinsko pregledal, kaže še okoliščina, da je istega dne z dopisom zavrnil predlog državnega tožilstva za opravo hišne preiskave pri nekaterih osebah.
dovolitev vpogleda v sodni spis - pregledovanje spisa - upravičen interes za vpogled v zbirko listin - pravni interes prosilca - zainteresirana oseba - zainteresiranost kupcev
Sodišče prve stopnje je tretji osebi priznalo upravičen interes za vpogled v spis v smislu 150. člena ZPP na podlagi dejstva, da se je tretja oseba zanimala za nakup nepremičnine na javni dražbi, pri tej nepremičnini pa je bila vpisana zaznamba spora, ki se je nanašala na pravdni postopek, v katerem je bila izdana sodba, katere delni vpogled je sodišče dovolilo.
Četudi obstaja realna možnost, da sklep prosilcu za vpogled ne bo vročen pred dražbo, ta okoliščina ni pomembna. Odločitev sodišča ne more temeljiti na predvidevanjih, kdaj bo sodna odločba vročena, temveč mora sodišče odločati upoštevaje stanje na dan izdaje odločbe. V času izdaje odločbe je bil interes prosilca nedvomno podan.
Za kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem in prvem odstavku 284. člena KZ-1 gre za skrajno predrzno in zavržno ravnanje obtoženca, katerega okoliščina, da je šlo za pomoč partnerju njegove pastorke, ki je bil obtožen kaznivega dejanja ropa, ne more omiliti. Takšno pomoč je v luči vrednot pravnega reda in generalne prevencije potrebno najstrožje obsojati. Gre namreč za napad na pravosodje, ki ga je obtoženi stopnjeval. Najprej je sodnika skušal zavesti z lažno izpovedbo, nato pa je v podkrepitev svojih izjav pokazal in dovolil, da se fotokopirata ponarejena pogodba in zapisnik. Obtoženi se je na to, da bi sodnika zavedel in storilcu hudega kaznivega dejanja zagotovil alibi, intenzivno in vnaprej pripravil.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - premoženjska škoda - ukaz nadrejenega
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnik tekom misije ni izpostavil, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka oziroma da ni ugovarjal evidencam, ki jih je podpisal in iz katerih izhaja, da je počitek koristil. Dejstvo, da je bil v evidencah določen dan zabeležen kot prost, še ne pomeni, da v sodnem postopku ni dopustno dokazati, da njihova vsebina ni resnična. Pri tem ni pomembno, da tožnik zoper evidence ni vložil ugovora po službeni poti, kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, pa jih je podpisal zato, ker so dobili tak ukaz.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 121, 121/1, 245, 322, 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/1, 77/2, 78, 78/1, 79, 79/1, 188.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - procesna legitimacija - stečajni upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zastopanje stečajnega dolžnika - pooblastilo stečajnega upravitelja - položaj stranke v stečajnem postopku - poslovna sposobnost - delna poslovna sposobnost - stečajna masa - upravljanje stečajne mase - umik tožbe - izjava o umiku tožbe - preklic umika tožbe - deklaratornost
Zmotno je pritožbeno naziranje, da ima stečajni dolžnik kljub osebnemu stečaju delno, stečajna upraviteljica pa omejeno procesno sposobnost (soglasje stečajnega dolžnika k določenim procesnim dejanjem stečajnega upravitelja kot njegovega zakonitega zastopnika). Procesna dejanja so lahko načeloma le nepogojna. Stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj. Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (prvi in drugi odstavek 77. člena ZPP). Pri osebah z omejeno poslovno sposobnostjo zakon določa pravne posle, ki jih lahko taka oseba sklepa samostojno. Glede teh poslov ima polno procesno sposobnost. Stečajni dolžnik v osebnem stečaju ima polno procesno sposobnost le pri razpolaganju s premoženjem in pravicami, ki ne spadajo v stečajno maso (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Glede premoženja, ki spada ali bi lahko spadalo v stečajno maso, pa ga v pravdah zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP).
Zakoniti zastopnik lahko v imenu stranke opravlja vsa pravdna dejanja. Le če je v posebnih predpisih določeno, da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje za vložitev ali umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku, ali za sklenitev sodne poravnave, sme to storiti le tedaj, če ima tako dovoljenje (prvi odstavek 79. člena ZPP). ZFPPIPP za umik tožbe z odškodninskim tožbenim zahtevkom ne predpisuje posebnih dovoljenj niti stečajnega sodišča (ne gre za pravne posle in procesna dejanja, določena v 322. členu ZFPPIPP) niti stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj torej kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne tožbo v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika k umiku odškodninske tožbe ni potrebno. Ne ZFPPIPP ne v ZPP torej ni podlage za pritožbeno naziranje, da stečajni upravitelj potrebuje soglasje stečajnega dolžnika v osebnem stečaju za materialne procesne dispozicije (umik tožbe) že zato, ker bi rezultat pravde za uveljavitev odškodnine utegnil spremeniti premoženjski položaj stečajnega dolžnika po koncu stečajnega postopka.
predhodni stečajni postopek - stranke predhodnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - insolventnost - predhodna odredba - položitev stvari pri sodišču - pravni interes predlagatelja
Ker je predlagateljica svoj predlog za začetek stečajnega postopka umaknila, je sodišče ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP o vlogah pritožnikov pravilno odločalo kot o predlogih za začetek stečajnega postopka.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da pomeni položitev zavarovane terjatve v okviru postopka s predhodno odredbo plačilo oziroma izpolnitev obveznosti v kakršnikoli obliki. Zavarovanje s predhodno odredbo je le ena od oblik zavarovanja, kakor je tudi le oblika zavarovanja položitev zavarovane terjatve z obrestmi in stroški. Taka položitev denarnih sredstev v nobenem primeru (še) ne more predstavljati plačila obveznosti.
Predmet meritornega odločanja v predhodnem stečajnem postopku je presoja, ali je dolžnik insolventen.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odsotnost z dela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Bistveno za presojo nezakonitosti izpodbijane odpovedi v obravnavani zadevi je, ali je bila tožnica dejansko nezmožna za opravo svojega dela v spornem obdobju, in ali je bila torej njena odsotnost z dela upravičena, saj v takem primeru pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni mogla kršiti. Ker sodba glede teh odločilnih dejstev, torej razlogov za tožničino odsotnost z dela (z vidika upravičenosti tožnice do odsotnosti) nima razlogov, saj se sodišče niti ni opredelilo do glede tega predloženih dokazov (izvedensko mnenje iz pravnomočno zaključenega postopka v socialnem sporu), je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
OZ člen 239, 619. Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici člen 17, 17/1, 17/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - tuje pravo - uporaba tujega prava - poznavanje tujega prava - davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv
Pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka je treba ugotoviti, kakšne pogoje glede vračil DDV določa pravo relevantnih držav članic EU.
Iz predpisov relevantnih držav članic izhaja, da so vse zadevne države članice (z izjemo Češke), določilo 17. člena Direktive 2008/9 implementirale tako, da so določile minimalne zneske nad katerimi lahko pravne osebe s sedežem v drugi državi članici zahtevajo vračilo DDV, in sicer v višini najmanj 400,00 EUR (oziroma v protivrednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev ter na najmanj 50,00 EUR (oziroma v protivednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta.
Tožbeni zahtevek za povračilo škode, ki je nastala zaradi napak tožene stranke pri izpolnjevanju zahtevkov za vračilo DDV iz Švedske v višini 44,32 EUR, Nizozemske v višini 41,83 EUR in Velike Britanije v višini 22,80 EUR (skupaj 108,95 EUR) ni utemeljen, saj zahtevki za vračilo DDV iz teh držav, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta ne smejo biti nižji od 50,00 EUR oziroma od ustrezne protivrednosti tega zneska v domači valuti države članice. Za zahtevke iz navedenih treh držav članic EU (Švedska, Nizozemska in Velika Britanija) tako ni podana vzročna zveza med napako in nastalo škodo.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00061388
OZ člen 963, 963/1. ZGO-1 člen 38, 48.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - odgovornost projektanta - statična stabilnost objekta - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ratio legis vzročnost
Toženka izpostavlja dele izpovedb izvedenca selektivno in izven celotnega konteksta. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja kot celote, ki zajema osnovno mnenje, dopolnitev in zaslišanje na naroku, pa nedvomno izhaja, da projektant v obravnavanem primeru ni izpolnil vseh svojih obveznosti.
Vzročnost v obravnavani zadevi je pravna. V skladu s teorijo ratio legis vzročnosti so kot vzrok nastanka škode v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Izvedenec je v mnenju izpostavil v času projektiranja veljavno določbo 48. člena ZGO-1, ki je določala, da je pri projektu treba upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objekta. Prav tako je bilo v 38. členu ZGO-1 določeno, da mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo. Namen izpostavljenih norm je ravno v preprečevanju škodnih dogodkov, kot se je zgodil v obravnavanem primeru in se lahko preprečijo z ustreznim ravnanjem že v fazi projektiranja. Kaj bi hipotetični statični izračun pokazal, če bi ga toženka napravila, zaradi vseh navedenih opustitev na vzročno zvezo niti ne vpliva. Tudi če bi se toženka naslonila na materialne karakteristike iz dokumentacije za T. 2 in bi statični izračun pokazal, da lahko stena zdrži dodatne obremenitve, bi ta očitno temeljil na napačnih vhodnih podatkih, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Temu bi se toženka lahko izognila le z ustrezno preveritvijo vmesne stene pred začetkom projektiranja.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 65, 65/1, 65/3. ZSReg člen 29, 30, 34, 34/1, 34/1-4.
predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - solastnik kot predlagatelj - izbrisni razlog - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe - sklepčnost predloga
Za sklepanje o tem, da subjekt vpisa nima dovoljenja za poslovanje na naslovu, vpisanem v sodni register, ne zadostuje zgolj trditev predlagateljice, da mu kot večinska solastnica objekta na navedenem naslovu ni dovolila poslovanja. S svojim predlogom za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi domneve neposlovanja subjekta vpisa na navedenem naslovu iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP bi lahko uspela le, če bi zatrjevala, da subjektu vpisa nobeden od solastnikov ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega solastniki so.
javno naročanje - podjemna pogodba - končni obračun - pogodbena cena - sprememba cene gradbenih del - predmet obveznosti podjemnika
Ker si je okna vnaprej ogledal in ker so bile vnaprej znane zahteve ZVKDS in naročnika glede rezultata obnove, za tak rezultat pa se je z obema pogodbama tudi zavezal (3. člen pogodb), bi kot strokovnjak lahko tožnik že ob sestavi ponudbe in podpisu pogodbe pričakoval, da v PZI priporočena tehnologija ni ustrezna za dosego zahtevanega cilja in bi moral na to opozoriti investitorja in toženo stranko, oziroma na to računati pri pripravi ponudbe11. Zahteve naročnika so bile ves čas enake, uporabo dražje tehnologije pa bi tožnik lahko kot strokovnjak predvidel že ob sklenitvi pogodbe. Pogoji za spremembo cene zato niso podani in tožeča stranka s svojim zahtevkom ne more uspeti.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - vodilni delavec - naklep - nezakonita odpoved - reintegracija - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prekluzija - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Ker tožnica ni bila opozorjena na posledico prekluzije v primeru nespoštovanja četrtega odstavka 286.a člena ZPP, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njeno četrto pripravljalno vlogo z dne 14. 10. 2020. Zaradi danega opozorila, kot izhaja iz vabila na prvi narok, ji tudi ne bi smelo odreči navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov še na prvem naroku za glavno obravnavo.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotavljati, ali je kršitve, ki jih je ugotovila preiskovalna komisija, v resnici storila ali ne. Konkretni spor o trpinčenju na delovnem mestu ni namenjen temu, da se bo ponovno presojala zakonitost in pravilnost vseh delovnopravnih odločitev tožene stranke. Tožnica je imela za to na voljo pravna sredstva, ki jih je tudi izkoristila.
Oblika krivde tožene stranke oziroma osebe, ki je trpinčenje neposredno izvajala, ni odločilno dejstvo v tem sporu, čeprav nobenega od ravnanj, ki se v tem sporu očitajo kot trpinčenje, po naravi stvari ni bilo mogoče storiti drugače kot namerno. Za zaključek o odškodninski odgovornosti tožene stranke ni treba ugotavljati niti obarvanega naklepa. Zadošča, da ugotovljena ravnanja kot celota objektivno ustrezajo opredelitvi trpinčenja in da trpinčen delavec ravnanja tudi subjektivno doživlja kot takšna.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - dokazna ocena - odmera kazni
Oba mladoletna oškodovanca sta ves čas postopka o odločilnih dejstvih izpovedovala enako. Vsebinsko skladno sta različnim osebam (delavkam CSD, rejnici, na policiji, v šoli, izvedenki, na sodišču) izpovedovala o dogajanju doma in dejanjih obdolženca, kot so opisana v izreku izpodbijane sodbe. Prvostopno sodišče tako glede na navedeno in tudi glede na izvedensko mnenje izvedenke dr. A. A. upravičeno ni našlo razlogov, da izpovedbama obeh oškodovancev ne bi verjelo (stran 10 do 13 izpodbijane sodbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060893
KZ-1 člen 48, 48/1. ZKP člen 129, 129/1, 285č, 285č/6, 372, 372-3.
priznanje krivde - prepoved vožnje motornega vozila - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - delna pravnomočnost sodbe sodišča prve stopnje - kršitev načela ne bis in idem
Čeprav je državna tožilka v obtožnem predlogu predlagala izrek stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije, pa je sodišče smelo, ko je sprejelo priznanje krivde, obdolžencu izreči prepoved vožnje motornega vozila za kategorije AM, B, B1 in G. Tožilka je na predobravnavnem naroku opredelila kaznovalni predlog tako, da se je sklicevala na sklep iz 137. člena ZKP, ki ga je sodišče izdalo pred predobravnavnim narokom, vsebuje pa prepoved vožnje motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G.
Nerazveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje iz prvega sojenja je odločba o krivdi in pravni opredelitvi (skupni izraz: krivdorek), ki je postal pravnomočen z drugostopenjsko odločitvijo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 4. 3. 2022 (prvi odstavek 129. člena ZKP). Ker pa je sodeča sodnica v novem sojenju ponovno odločila o krivdi zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1, pa je na opisan način zagrešila kršitev kazenskega zakona v vprašanju iz 3. točke 372. člena ZKP (ne bis in idem).
ZFPPIPP člen 389, 389/2. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-4.
postopek osebnega stečaja - premoženje, izvzeto iz stečajne mase - delovna sredstva - osebni avtomobil
Dolžnik je v pritožbi potrdil ugotovitev sodišča prve stopnje, da vozilo ni v uporabi in trenutno niti ne deluje in pri tem dodal, da tudi ni registrirano in da ga bo popravil takoj, ko bo izvzeto iz stečajne mase. Take pritožbene navedbe utrjujejo prepričanje tudi pritožbenega sodišča, da pritožnik vozila ne potrebuje nujno za opravljanje svojega dela, saj bi ga sicer registriral in popravil ne glede na dejstvo ali je vozilo v stečajni masi ali je iz nje izvzeto.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave, zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kot je bila v dosedanjih sklepih pritožnica že večkrat opozorjena, ZKP ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, zato je prvostopenjsko sodišče pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno. O okoliščinah, ki jih v pritožbi izpostavlja obsojenka v zvezi s svojo nezmožnostjo plačila sodne takse zaradi slabih materialnih razmer, je že bilo pravnomočno odločeno in zoper pravnomočno odločitev pritožba ni mogoča.