Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40. ZPP člen 249.
izvedenina - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - oprava naloge
Po oceni sodišča je izvedenec in cenilec nalogo opravil, katera vprašanja pa so bistvena za odločitev v zadevi, pa je v domeni sodišča.
Izvedenec je izdelal dopolnilni izvid in mnenje v zvezi z vprašanji, ki še niso bila predmet obravnave pred sodiščem. Zato je pravilna odločitev, da mu na podlagi drugega odstavka 40. člena Pravilnika pripada nagrada.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061329
SPZ člen 68, 72, 72/5. DZ člen 82, 82/2. SZ-1 člen 24, 24/5, 24/6. OZ člen 1019, 1028.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - regresni zahtevek - skupno premoženje bivših zakoncev - stroški uporabe skupne stvari - delitev skupnega premoženja - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - skupna lastnina - solastnina - subsidiarno poroštvo
Do delitve oziroma razdružitve skupnega premoženja sta nosilca lastninske pravice na skupnem premoženju oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota). Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kot znaša njegov del obveznosti.
V obravnavani zadevi ne gre za terjatev upravnika večstanovanjske stavbe zoper toženko kot uporabnico stanovanja, ampak za tožnikov regresni zahtevek zoper njo, zato je irelevantno vprašanje, ali in kdaj je bil upravnik obveščen o spremembi uporabnika stanovanja. Toženka, ki je dejanska in izključna uporabnica stanovanja, je dolžna tožniku plačati vse obratovalne stroške ter ustrezni del stroškov upravljanja, ki jih je tožnik kot lastnik in subsidiarni porok plačal namesto nje.
OZ člen 239, 619. Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici člen 17, 17/1, 17/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - tuje pravo - uporaba tujega prava - poznavanje tujega prava - davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv
Pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka je treba ugotoviti, kakšne pogoje glede vračil DDV določa pravo relevantnih držav članic EU.
Iz predpisov relevantnih držav članic izhaja, da so vse zadevne države članice (z izjemo Češke), določilo 17. člena Direktive 2008/9 implementirale tako, da so določile minimalne zneske nad katerimi lahko pravne osebe s sedežem v drugi državi članici zahtevajo vračilo DDV, in sicer v višini najmanj 400,00 EUR (oziroma v protivrednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev ter na najmanj 50,00 EUR (oziroma v protivednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta.
Tožbeni zahtevek za povračilo škode, ki je nastala zaradi napak tožene stranke pri izpolnjevanju zahtevkov za vračilo DDV iz Švedske v višini 44,32 EUR, Nizozemske v višini 41,83 EUR in Velike Britanije v višini 22,80 EUR (skupaj 108,95 EUR) ni utemeljen, saj zahtevki za vračilo DDV iz teh držav, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta ne smejo biti nižji od 50,00 EUR oziroma od ustrezne protivrednosti tega zneska v domači valuti države članice. Za zahtevke iz navedenih treh držav članic EU (Švedska, Nizozemska in Velika Britanija) tako ni podana vzročna zveza med napako in nastalo škodo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti zneske, ki jih je prejel na podlagi pravnomočnih sodnih odločb, katerih pravnomočnost je kasneje odpadla, saj je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo tožnice (190. člen OZ). Glede na to, da je bil toženec najkasneje z dnem vročitve sklepov VSRS opr. št. VIII Ips 22/2017, ki mu je bil vročen 29. 5. 2017, in VIII Ips 130/2018, ki mu je bil vročen 23. 10. 2018, seznanjen, da sta pravnomočni sodni odločbi razveljavljeni, je od takrat dalje nepošten in je dolžan tožnici plačati tudi zakonske zamudne obresti (193. člen OZ).
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - vodilni delavec - naklep - nezakonita odpoved - reintegracija - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prekluzija - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Ker tožnica ni bila opozorjena na posledico prekluzije v primeru nespoštovanja četrtega odstavka 286.a člena ZPP, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njeno četrto pripravljalno vlogo z dne 14. 10. 2020. Zaradi danega opozorila, kot izhaja iz vabila na prvi narok, ji tudi ne bi smelo odreči navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov še na prvem naroku za glavno obravnavo.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotavljati, ali je kršitve, ki jih je ugotovila preiskovalna komisija, v resnici storila ali ne. Konkretni spor o trpinčenju na delovnem mestu ni namenjen temu, da se bo ponovno presojala zakonitost in pravilnost vseh delovnopravnih odločitev tožene stranke. Tožnica je imela za to na voljo pravna sredstva, ki jih je tudi izkoristila.
Oblika krivde tožene stranke oziroma osebe, ki je trpinčenje neposredno izvajala, ni odločilno dejstvo v tem sporu, čeprav nobenega od ravnanj, ki se v tem sporu očitajo kot trpinčenje, po naravi stvari ni bilo mogoče storiti drugače kot namerno. Za zaključek o odškodninski odgovornosti tožene stranke ni treba ugotavljati niti obarvanega naklepa. Zadošča, da ugotovljena ravnanja kot celota objektivno ustrezajo opredelitvi trpinčenja in da trpinčen delavec ravnanja tudi subjektivno doživlja kot takšna.
ZFPPIPP člen 389, 389/2. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-4.
postopek osebnega stečaja - premoženje, izvzeto iz stečajne mase - delovna sredstva - osebni avtomobil
Dolžnik je v pritožbi potrdil ugotovitev sodišča prve stopnje, da vozilo ni v uporabi in trenutno niti ne deluje in pri tem dodal, da tudi ni registrirano in da ga bo popravil takoj, ko bo izvzeto iz stečajne mase. Take pritožbene navedbe utrjujejo prepričanje tudi pritožbenega sodišča, da pritožnik vozila ne potrebuje nujno za opravljanje svojega dela, saj bi ga sicer registriral in popravil ne glede na dejstvo ali je vozilo v stečajni masi ali je iz nje izvzeto.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062501
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1.
nesreča pri delu - padec v globino - delo na višini - dejanski delodajalec - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - višina odškodnine - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - preuranjena odločitev - razveljavitev sodbe
Za presojo odškodninske odgovornosti ni bistveno, ali je bila toženka kot tožnikov formalni delodajalec v pogodbenem odnosu z zatrjevanim "dejanskim" delodajalcem, temveč je odločilno, kdo je bil nosilec dejavnosti na gradbišču, saj je s tem tudi prevzel obveznost iz naslova varstva pri delu.
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost toženke, je najmanj preuranjen. Sodišče prve stopnje ga je med drugim oprlo na ugotovitev, da je imela toženka vsaj delni nadzor nad potekom dejavnosti, torej na dejstvo, glede katerega je pritožbeno sodišče dalo prvostopenjskemu sodišču napotek, da ga je treba natančneje raziskati že v okviru ugotavljanja, ali je bila toženka res tožnikov dejanski delodajalec.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - premoženjska škoda - ukaz nadrejenega
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnik tekom misije ni izpostavil, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka oziroma da ni ugovarjal evidencam, ki jih je podpisal in iz katerih izhaja, da je počitek koristil. Dejstvo, da je bil v evidencah določen dan zabeležen kot prost, še ne pomeni, da v sodnem postopku ni dopustno dokazati, da njihova vsebina ni resnična. Pri tem ni pomembno, da tožnik zoper evidence ni vložil ugovora po službeni poti, kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, pa jih je podpisal zato, ker so dobili tak ukaz.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave, zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
objava popravka - pravica do popravka - zapisnik o glavni obravnavi - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - prepozno vložena tožba - zakonski prekluzivni rok - dokazni postopek - COVID-19
Treba je izhajati iz domneve o resničnosti tistega, kar izkazuje zapisnik o naroku, čeprav je tožnica njegov podpis odklonila. Nasprotnega ne more dokazati zgolj s svojimi trditvami.
ZDR-1 člen 40, 85, 85/2, 95, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izostanek z dela - konkurenčna prepoved - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožena stranka je z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 7. 2020 tožnici odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč 26. 7. 2020, ko se je iztekel 60-dnevni odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 21. 5. 2020).
ZPP člen 337. ZST-1 člen 11, 11/6. ZUPJS člen 17, 17/1-3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nedovoljene pritožbene novote
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se po 3. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi vodna plovila in ker je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zatrjevano, da je tožnik solastnik barke v polovičnem deležu, s tem vsekakor presega mejni znesek 20.520,72 EUR, kar po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči (in posledično po šestem odstavku 11. člena ZST-1 tudi do oprostitve plačila sodne takse).
zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - skrbno ravnanje - krivda - zavrnitev predloga
Pritožba vztraja, da ni mogoče govoriti o krivdi (malomarnosti), saj je zamudi botroval nesporazum med zakonito zastopnico toženca in njegovim računovodstvom. Pravilna je prvostopenjska presoja, da zatrjevani nesporazum ne predstavlja nezakrivljenega oziroma nepredvidljivega razloga, saj bi nepravilno ravnanje toženec oziroma njegov pooblaščenec z ustreznim ravnanjem lahko in morala preprečiti. Pritožbeno utemeljevanje, da je zakonita zastopnica še istega dne, ko je prevzela poziv za odgovor na tožbo (16. 2. 2022), tega po pošti poslala računovodstvu z namenom, da ji pomaga pri potrebnih opravilih glede odgovora na tožbo, še ne pomeni skrbnega ravnanja.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 65, 65/1, 65/3. ZSReg člen 29, 30, 34, 34/1, 34/1-4.
predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - solastnik kot predlagatelj - izbrisni razlog - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe - sklepčnost predloga
Za sklepanje o tem, da subjekt vpisa nima dovoljenja za poslovanje na naslovu, vpisanem v sodni register, ne zadostuje zgolj trditev predlagateljice, da mu kot večinska solastnica objekta na navedenem naslovu ni dovolila poslovanja. S svojim predlogom za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi domneve neposlovanja subjekta vpisa na navedenem naslovu iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP bi lahko uspela le, če bi zatrjevala, da subjektu vpisa nobeden od solastnikov ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega solastniki so.
ZGD-1 člen 666.. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.. ZZ člen 51.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavod - statusno preoblikovanje
Sodišče prve stopnje se v utemeljitvi zavrnitve predloga primarno pravilno sklicuje na Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki v 51. členu našteva možna statusna preoblikovanja zavodov (pripojitev k drugemu zavodu, spojitev več zavodov v enega, razdelitev zavoda na dva ali več zavodov, izločitev organizacijske enote in pripojitev le - te k drugemu zavodu ali organizacija izločene enote kot samostojnega zavoda, organizacija zavoda ali njegove organizacijske enote kot podjetja). ZZ torej dopušča možnost, da se zavod organizira kot podjetje. Enako velja tudi za Zakon o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, ki v 666. členu dopušča možnost preoblikovanja zavodov v gospodarske družbe. Po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa pa niti ZGD-1 niti ZZ niti kateri drugi zakon ne predvidevata preoblikovanja v drugo smer (iz d.o.o. v zavod). Ker zavodi niso gospodarske družbe, pa zanje v zvezi s predlagano možnostjo statusnega preoblikovanja ni mogoče neposredno uporabiti določb ZGD-1 o preoblikovanju gospodarskih družb iz ene v drugo pravno organizacijsko obliko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00060628
ZNPosr člen 13. ZS člen 105a, 105a/4.
pogodba o posredovanju - plačilo za storitev posredovanja - posredovanje z nepremičninami - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - letni razpored dela sodnikov - prenos pristojnosti
Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča.
Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino. Dogovorili sta se, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja.
ZSReg člen 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 505, 505-5, 526, 526/1, 526/2. Dvanajsta direktiva Sveta na področju prava družb z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom člen 4, 4/2.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - enoosebna d.o.o. - odpoklic poslovodje d.o.o. - knjiga sklepov - učinek vpisa - učinkovanje ex tunc - izbris poslovodje iz sodnega registra - deklaratornost vpisa v sodni register
Če je namen zapisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov publicitetni učinek v razmerju do tretjih in njihovo varstvo, pa to pomeni, da ima vpis sklepa družbenika v knjigo sklepov v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj torej od samega začetka tj. od sprejema sklepa družbenika (ex tunc). Glede na pravno naravo vpisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov, ki ni v varstvu družbenika ali njegovega sopogodbenika (kakor gre v obravnavanem primeru obravnavati poslovodjo), temveč v varstvu tretjih, to ne pomeni, da je tak sklep zato, ker ni bil vpisan v knjigo sklepov ničen oziroma brez vsake pravne veljavnosti, temveč pomeni, da pravno ni učinkoval vse dokler ni bil vpisan v knjigo sklepov, nato pa je v razmerju do poslovodje, ki je bil s sklepom odpoklican, učinkoval od dne, ko ga je družbenik sprejel.
Vpis podatka v sodni register, ki je le dekleratorne narave, ima zgolj in le publicitetne učinke in se tudi le zaradi njih izvede. Slednje pomeni le, da se po objavi takega podatka v sodni register nihče ne more sklicevati na to, da tega podatka ni poznal.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ugovora v delu glede izterjave preživninskih obrokov za mesece februar 2013 ter julij in avgust 2016, dolžnik ni obrazložil. Za trditve, da je navedene preživninske obroke upnici plačal, namreč k ugovoru ni predložil nobenih dokazil. Sodišče prve stopnje je zato ugovor v tem delu pravilno zavrnilo kot neobrazložen.
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je napačno razlogovalo, da v postopku izvršbe oziroma v konkretnem postopku ni pomembno, ali je med dolžnikom in upnikovo materjo po sklenitvi dogovora pred CSD (t. j. izvršilnim naslovom) obstajala zunajzakonska skupnost. Dolžnik je v svojem ugovoru in nadaljnji vlogi navajal, da je upnika ves čas, tudi po polnoletnosti v času šolanja preživljal, da je družina živela skupaj in da se je upnikova pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti izvrševala na drug način. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka nastopi položaj, ko se pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva izvršuje na drug način, ne pa z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine, določenih z izvršilnim naslovom. Dolžniku v takšnem primeru tudi ni potrebno predložiti posebnega pisnega dogovora z materjo oziroma upnikom samim, saj je takšen dogovor potreben zgolj, ko starša ne živita skupaj.3
Kot je bila v dosedanjih sklepih pritožnica že večkrat opozorjena, ZKP ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, zato je prvostopenjsko sodišče pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno. O okoliščinah, ki jih v pritožbi izpostavlja obsojenka v zvezi s svojo nezmožnostjo plačila sodne takse zaradi slabih materialnih razmer, je že bilo pravnomočno odločeno in zoper pravnomočno odločitev pritožba ni mogoča.