ZDR v 81. členu ureja primere daljše odsotnosti zaradi nege in varstva otroka, pravice do denarnega nadomestila za te odsotnosti pa ne ureja. Ker je tožnica rodila dvojčka štiri tedne pred predvidenim rokom poroda, je upravičena do podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka po 2. in 4. odst. 81. čl. ZDR, torej do treh mesecev (dvojčka) in štirih tednov (predčasen porod), kajti ZDR nikjer ne določa, da se ti dve pravici ne bi mogli kumulirati.
Predlog stranke, da naj se obravnava opravi v njeni odsotnosti, je po določbi 209. člena ZPP ovira za izdajo ugotovitvenega sklepa o mirovanju postopka le v primeru, če nasprotna stranka pride na narok in predlaga izdajo takšnega sklepa. Če pa nobena od strank ne pride na narok, pa čeprav sta pred tem obe ali pa ena sama predlagali, da se zadeva obravnava v njuni odsotnosti, so podani pogoji za izdajo sklepa o mirovanju. Če bi sodišče v takšnem primeru izdalo sodbo brez obravnave, bi bila podana bistvena kršitev določb podtopka po 1. ods. 339. člena ZPP.
Po določbi 1. odst. 154. člena ZOR je dolžan povrniti odškodnino tisti, ki je škodo povzročil, če ne dokaže, da je do škode prišlo brez njegove krivde, ki je podana, če je škodo povzročil namenoma ali iz malomarnosti (158. člen ZOR). Ker so bili s pravnomočno delno sodbo razveljavljeni sklepi upravnega odbora tožene stranke o razrešitvi tožnika kot direktorja zaradi nezakonitosti v postopku, je izkazano, da obstoja prvi element odškodninske odgovornosti tožene stranke. Sama kršitev postopka pomeni nedopustno ravnanje, zato je napačno stališče, da ne gre za nedopustno ravnanje, če je o razrešitvi odločal pristojni organ. Zato sodišču tudi ni treba presojati po vsebini, ali so obstajali utemeljeni razlogi za predčasno razrešitev tožnika. Prav dejstvo, da so bili sklepi tožene stranke razveljavljeni zaradi formalnih nepravilnosti v postopku, pomeni, da je bila razrešitev nezakonita.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 328, 328.
popravni sklep - očitna pomota - izrek sodbe
Predsednik senata sodišča prve stopnje lahko po določbi 328. člena ZPP popravi le očitne pomote v sodbi in ne sme na novo oblikovati izreka sodbe. Vendar samo preoblikovanje izreka sodbe (zaradi večje jasnosti izreka) v popravnem sklepu v konkretnem primeru ne predstavlja take kršitve, da bi moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti, saj iz popravnega sklepa izhaja, da je sodišče vneslo v izrek sodbe le izpuščene besede "z zakonitimi zamudnimi obrestmi". Sodišče lahko izda sklep o popravi kadarkoli, torej tudi takrat, ko je sodba postala pravnomočna.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 19, 19-4, 91. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 30, 30/2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 15.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - mnenje sindikata
4. alinea 19. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja se ne nanaša le na 91. člen KPDVI, ampak na postopek sprejemanja vseh splošnih aktov, s katerimi se uvajajo novi načini ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanja oz. napredovanja v višje plačilne razrede ter določanja plač in drugih prejemkov na tej podlagi. S sodelovanjem sindikata pri sprejemanju splošnih aktov je zahtevi 19. člena KPDVI zadoščeno. Zato ravnatelju ni potrebno ponovno zahtevati predhodnega mnenja sindikata pred sprejemom konkretne odločitve za posameznega delavca, ki jo sprejme na podlagi teh aktov.
Kadar sodišče v socialnih sporih odloča o stroških postopka, izhaja iz 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki to vprašanje ureja drugače kot ZPP. V socialnih sporih gre praviloma za kontrolo posamičnih upravnih aktov iz socialnega zavarovanja oz. socialne varnosti, ko je zavarovanec nasproti nosilcu in izvajalcu zavarovanja šibkejša stranka. Zato glede stroškov ne velja načelo uspeha v sporu. V 1. odst. cit. 36. člena ZDSS je namreč določeno, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, po 3. odst. istega člena pa mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali ki so nastali po naključju, ki se je njej primerilo. V vsakokratnem socialnem sporu je zato potrebno tudi presoditi, ali niso izpolnjene okoliščine oz. pogoji iz 3. odst. 36. člena ZDSS.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205, 205/1, 205/1-1.
prekinitev postopka - obstoj stranke - smrt stranke - zavrženje predloga
Določbe o prekinitvi postopka se uporabljajo samo v primeru, ko stranka umre med postopkom, medtem ko je potrebno predlog za izvršbo, vložen zoper osebo, ki ob vložitvi sploh ne obstaja več, zavreči.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-4.
zamudna sodba - sklepčnost tožbenega zahtevka
Niso izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP, za izdajo zamudne sodbe, če tožeča stranka v tožbi ni navedla nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da tožeča stranka ni storila kršitev delovne obveznosti, za katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice in prič A. in B. glede podpisa stranke na obrazcu R-4-13 za dvig gotovine in sklicevanje na navedbe v ugovoru zoper prvostopno disciplinsko odločbo tožene stranke, nista dokaza, ki bi dokazovala, da tožeča stranka ni storila očitane kršitve delovne obveznosti ter da sta zato odločbi tožene stranke nezakoniti. Kaj in kako bosta priči izpovedali ni znano. Iz ugotovitev v disciplinskih odločbah pa izhaja kot nesporno, da je tožeča stranka dvignila tri zneske gotovine za posamezne stranke.
Tudi če gre za položaj povezanih družb, odvisne in obvladujoče družbe iz VII. poglavja ZGD, je mogoče uporabiti določilo 6. člena ZGD o spregledu pravne osebnosti, vendar mora biti izkazan tako škodljiv namen kot zloraba s strani obvladujoče družbe.
Odgovornost vodje prodajalne za pravilno vodenje in poslovanje prodajalne je strožja kot odgovornost drugih prodajalacev. Vodja prodajalne je bil dolžan voditi in organizirati poslovanje kot skrben in dober gospodar in s sredstvi, ki so mu bila poverjena, skrbno upravljati. Zato je odgovoren za njeno finančno poslovanje in seveda tudi za ugotovljeni manjko, ker ni z ničemer dokazal, da je do manjka prišlo izključno zaradi tretjih oseb, za katere on ne odgovarja, ali iz drugih nezakrivljenih razlogov. Dejstvo, da naj bi blago lahko jemale posamezne stranke, ne more biti razlog za oprostitev odgovornosti.
neupravičena pridobitev - solastninska pravica - solastnina - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - splošni učinki pogodbe - izrek sodbe - skrbnost - nerazumljiv izrek - solastniški delež - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš
Izrek sodbe "Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi se v celoti zavrne" je nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, saj sploh ni jasno, kakšen zahtevek je zavrnjen. Solastniku načeloma vedno pripada korist, ki jo ima drugi od njegovega solastniškega deleža, zato mora biti privolitev solastnika za uporabo njegove solastne stvari izrecna in nedvomna. Ni pomembno, ali in kolikšno korist je obogateni dejansko imel z neupravičeno uporabo tuje stvari, temveč korist, ki bi jo z ustrezno skrbnostjo objektivno lahko pridobil.
ZPP v 4. odstavku 180. člena določa pogoje za ustavitev postopka na podlagi presumpcije umika tožbe. Tako se šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo v primeru, da ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Iz navedenega določila izhaja, da je pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pogoj, da začne teči rok za izpolnitev taksne obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato kršilo 4. odst. 180. čl. ZPP, ko je izdalo sklep o presumpciji umika tožbe, na kar pritožnik pravilno opozarja. V konkretnem primeru je namreč tožnik predlagal oprostitev plačila sodnih taks, o njegovem predlogu pa je bilo pravnomočno odločeno s sklepom pritožbenega sodišča z dne 4.7.2001. Ta sklep je tožnik prejel 12.7.2001. Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse in za predložitev potrdila o njenem plačilu zato ni mogel začeti teči pred 12.7.2001. Rok za izpolnitev obveznosti plačila sodne takse ne more pričeti teči, preden se obstoj te obveznosti ne ugotovi s pravnomočno odločbo in je prizadeti o tem obveščen.
Delničarji družbe, ki je prenehala obstajati, so njeni pravni nasledniki po samem zakonu. Neporavnane davčne obveznosti družbe so zato nasproti delničarjem predmet (upravnega) davčnega postopka in ne sodnega.
ZIZ in ZNVP nimata določb o krajevni pristojnosti sodišča pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje zaradi izterjave denarne terjatve. Zato je treba uporabiti pravilo o krajevni pristojnosti za sredstvo izvršbe, kamor spada obravnavana posebna vrsta izvršbe. Glede na splošni pojem vrednostnih papirjev (234., 239. in 240. čl. ZOR) in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev (2. čl. ZNVP) je izvršba na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. Za to sredstvo izvršbe je po 100. členu ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. V primeru, ko je predlagano drugo sredstvo (predmet) izvršbe, se krajevna pristojnost sodišča ravna po 35. členu ZIZ. Ni odločilno, ali je podana začetna ali naknadna objektivna kumulacija predlogov glede sredstev (predmetov) izvršbe. Ekonomičnost in koncentracija postopka narekujeta en sam postopek dovolitve izvršbe, ne glede na to ali so sredstva (predmet) izvršba predlagana istočasno ali sukcesivno. Zato je podana pristojnost sodišča, ki je odločilo o predlogu za izvršbo po prej navedenem sredstvu (predmetu) izvršbe.
Lastnik gostinskega lokala ne odgovarja za škodo, ki nastane gostu zaradi padca suhe veje z visokega drevesa v parku, ki je last občine, če dogodka ni mogoče pripisati gostinčevi krivdi.
Pritožnik tudi ni oporekal trditvi predlagatelja izdaje izpodbijanega sklepa, da je bil s plačilom 17. zapadlega obroka iz pogodbe o dodelitvi sredstev za razvoj seznanjen, predno je sam ponovno izvedel izplačilo navedenega obroka. Čim pa je tako in dolžnik ve, da poplačuje neobstoječ dolg, mu je v bodoče to potrebno preprečiti z večjim nadzorom nad izplačili z njegovega računa. Prvostopenjsko sodišče se je zato utemeljeno poslužilo ukrepa, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in ima podlago v 1. odst. 32. čl. ZPPSL.
spolno nasilje - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let
Iz opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi ga obtoženec storil v obeh izvršitvenih oblikah iz drugega odstavka 103. čl. KZ RS. Vendar pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da v opisu obtožencu očitanih ravnanj znaki kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja niso opisani. Sila, ki naj bi jo obtoženec uporabil zoper oškodovanko, ni opisana niti konkretizirana, še manj pa so opisane okoliščine, da je oškodovanka v času storitve dejanja bila "slabotna oseba, ki še ni bila stara 14 let". Ni sicer dvoma, da je vsak otrok v odnosu starejše osebe šibkejši in slabotnejši. Zato je otrok kot oseba mlajša od 14 let oziroma po sedaj veljavni kazenski zakonodaji kot oseba mlajša od 15 let, pred protipravnim ravnanjem odraslih zoper njega na področju spolnosti zaščiten. Kot kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 14 let je namreč po prvem odstavku 103. čl. KZ RS opredeljeno spolno občevanje ali vsakršno drugo spolno dejanje z osebo mlajšo od 14 let (torej tudi ob pristanku, soglasju ali celo pobudi oškodovanca).
Pravno zmotno je sicer pritožbeno stališče, da bi tožena stranka lahko izpodbijala domnevo iz 4. odst. 125. čl. ZPPSL le, če bi dokazala, da je bil način poravnave obveznosti z asignacijo med strankama dogovorjen. Zakonska domneva iz citiranega določila je izpodbojna. To lahko tožena stranka stori bodisi z izpodbijanjem domnevne baze, torej predposatvke za domnevo, da je vedela ali bi morala vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje njenega dolžnika, bodisi z izpodbijanjem navedenega domnevanega dejstva. Čim pa z okoliščino, da je tožeča stranka vse svoje obveznosti do tožene stranke tudi v preteklosti izpolnjevala z asignacijami, ni mogoče izpodbijati predpostavke za zakonsko domnevo iz 4. odst. 125. čl. ZPPSL (to je neobičajen način poplačila terjatve), ni sprejemljivo posredno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da zaradi tako ustaljenega načina plačila tožeče stranke tožena stranka ni vedela ali mogla vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika.
pogodba o delu - izpolnitev - spor majhne vrednosti
Materialnopravno podlago spora v tej zadevi predstavlja zlasti konkretna pogodba o delu med pravdnima strankama. Iz te pogodbe, sklenjene v ustni obliki, izhaja, da je bil kot predmet izpolnitve s strani prevzemnika posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, WC in kuhinje. Nasprotno pa iz vsebine dogovora ni razvidno, da bi bila v posel, ki se ga je prevzemnik posla zavezal opraviti, vključena tudi elektroinstalaterska dela. Če je tako, je materialnopravno zmoten sklep sodišča prve stopnje o tem, da je J.A. omenjena dela zaupal tretjemu - tožeči stranki. Izpolnitveni pomočniki in drugi podjemniki namreč lahko opravljajo posel v smislu 610. člena ZOR le v okviru dogovorjenega izpolnitvenega ravnanja prevzemnika posla. Ker se J. A. in tožena stranka nista dogovorila za elektroinstalaterska dela, tožnik ni mogel biti izpolnitveni pomočnik ali subkontraktor J. A..
potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti
V konkretnem primeru dolžnica predlaga razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega v tem postopku na podlagi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova. Sklep o dovolitvi izvršbe postane izvršljiv takoj, ko je izdan. Na to kažejo določbe o tem, da pravna sredstva zoper njega ne zadržijo postopka (5. odst. 9. čl. ZIZ) in da se izvršba praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (1. odst. 46. čl. ZIZ). Glede na tako naravo sklepa o izvršbi razveljavitev potrdila o njegovi izvršljivosti ne more biti dopustna.