ZST člen 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 12, 12/1, 13, 13/3, 14. ZPPSL člen 160, 160/2, 160, 160/2.
oprostitev plačila sodne takse
Oprostitev plačila sodnih taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev priznana (14. člen citiranega zakona). Če so bili delavci v stečajnem postopku oproščeni takse za prijavo svojih terjatev, to ne pomeni, da avtomatično velja taksna oprostitev tudi v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. V tem postopku se samostojno presoja, ali je stranka upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Ker tožnica ni predložila listin, ki jih ZST zahteva, je sodišče prve stopnje utemeljeno zarnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Predlog stranke, da naj se obravnava opravi v njeni odsotnosti, je po določbi 209. člena ZPP ovira za izdajo ugotovitvenega sklepa o mirovanju postopka le v primeru, če nasprotna stranka pride na narok in predlaga izdajo takšnega sklepa. Če pa nobena od strank ne pride na narok, pa čeprav sta pred tem obe ali pa ena sama predlagali, da se zadeva obravnava v njuni odsotnosti, so podani pogoji za izdajo sklepa o mirovanju. Če bi sodišče v takšnem primeru izdalo sodbo brez obravnave, bi bila podana bistvena kršitev določb podtopka po 1. ods. 339. člena ZPP.
Javni opomin je možno izreči za lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti. Zakonska formulacija (56. čl. ZTPDR) o tem, da je javni opomin mogoče izreči za lažje kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, določene s splošnim aktom oz. kolektivno pogodbo, ne pomeni, da tega ukrepa ni mogoče izreči tudi za hujše kršitve delovnih obveznosti. Zakon takšne možnosti ni posebej izključil, obenem pa tudi ni določil, da je javni opomin mogoče izreči le za lažje kršitve. V skladu z načelom individualizacije disciplinskih sankcij je torej potrebno določbo 56. čl. ZTPDR interpretirati tako, da je tudi za hujšo kršitev delovnih obveznosti možno izreči disciplinski ukrep javnega opomina, če okoliščine posameznega primera to dopuščajo.
Kadar sodišče v socialnih sporih odloča o stroških postopka, izhaja iz 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki to vprašanje ureja drugače kot ZPP. V socialnih sporih gre praviloma za kontrolo posamičnih upravnih aktov iz socialnega zavarovanja oz. socialne varnosti, ko je zavarovanec nasproti nosilcu in izvajalcu zavarovanja šibkejša stranka. Zato glede stroškov ne velja načelo uspeha v sporu. V 1. odst. cit. 36. člena ZDSS je namreč določeno, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, po 3. odst. istega člena pa mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali ki so nastali po naključju, ki se je njej primerilo. V vsakokratnem socialnem sporu je zato potrebno tudi presoditi, ali niso izpolnjene okoliščine oz. pogoji iz 3. odst. 36. člena ZDSS.
razporeditev - odločanje o pravicah in obveznostih delavcev - zahteva za varstvo pravic
Delavec ne more uspešno uveljavljati sodnega varstva, ker ni pravočasno vložil ugovorov zoper sklepe o razporeditvi, katerih razveljavitev zahteva. Ker tožeča stranka ugovora ni vložila, sta sklepa postala dokončna in pravnomočna. Z vlaganjem zahtev za varstvo pravic po izteku rokov, je tožeča stranka poskušala obiti zakonske določbe o predhodnem varstvu pravic pri delodajalcu. V zahtevah za varstvo pravic namreč ni zahtevala izdaje novega sklepa o razporeditvi, ampak je zahtevala razveljavitev že dokončnih in pravnomočnih sklepov o razporeditvi.
Kadar je odškodninski postopek pri delodajalcu pomanjkljivo izveden, je potrebno z izvedbo dokaznega postopka pred sodiščem ugotoviti, ali je delavec povzročil škodo iz hude malomarnosti in koliko le-ta znaša. Sodišče mora ugotoviti vse okoliščine in elemente morebitne odškodninske odgovornosti tožene stranke, upoštevajoč njene zadolžitve na delovnem mestu poslovodkinje, pri čemer je tožeča stranka tista, ki nosi dokazno breme glede toženkine krivde za primanjkljaj, do katerega je v obravnavanem primeru prišlo. Huda malomarnost toženke - poslovodkinje se kaže v tem, da je poslovanje s čeki in boni potekalo nepravilno, dokumentacija pa je bila dostopna vsem zaposlenim, kar je omogočalo prilaščanje sredstev tožene stranke s strani delavca, ki je bil v kazenskem postopku. Stališče delavke, da je njena odgovornost izključena, ker je do škode prišlo zaradi kaznivega dejanja delavca, ki ga je toženka sama odkrila in ga naznanila, je vprašljivo, saj že zbrana dokumentacija (tudi podatki iz kazenskega spisa) kaže na to, da je omenjeni delavec imel dostop do bonov in gotovine prav zaradi pomanjkljivosti pri poslovanju z boni in denarjem.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205, 205/1, 205/1-1.
prekinitev postopka - obstoj stranke - smrt stranke - zavrženje predloga
Določbe o prekinitvi postopka se uporabljajo samo v primeru, ko stranka umre med postopkom, medtem ko je potrebno predlog za izvršbo, vložen zoper osebo, ki ob vložitvi sploh ne obstaja več, zavreči.
neupravičena pridobitev - solastninska pravica - solastnina - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - splošni učinki pogodbe - izrek sodbe - skrbnost - nerazumljiv izrek - solastniški delež - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš
Izrek sodbe "Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi se v celoti zavrne" je nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, saj sploh ni jasno, kakšen zahtevek je zavrnjen. Solastniku načeloma vedno pripada korist, ki jo ima drugi od njegovega solastniškega deleža, zato mora biti privolitev solastnika za uporabo njegove solastne stvari izrecna in nedvomna. Ni pomembno, ali in kolikšno korist je obogateni dejansko imel z neupravičeno uporabo tuje stvari, temveč korist, ki bi jo z ustrezno skrbnostjo objektivno lahko pridobil.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-4.
zamudna sodba - sklepčnost tožbenega zahtevka
Niso izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP, za izdajo zamudne sodbe, če tožeča stranka v tožbi ni navedla nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da tožeča stranka ni storila kršitev delovne obveznosti, za katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice in prič A. in B. glede podpisa stranke na obrazcu R-4-13 za dvig gotovine in sklicevanje na navedbe v ugovoru zoper prvostopno disciplinsko odločbo tožene stranke, nista dokaza, ki bi dokazovala, da tožeča stranka ni storila očitane kršitve delovne obveznosti ter da sta zato odločbi tožene stranke nezakoniti. Kaj in kako bosta priči izpovedali ni znano. Iz ugotovitev v disciplinskih odločbah pa izhaja kot nesporno, da je tožeča stranka dvignila tri zneske gotovine za posamezne stranke.
Tudi če gre za položaj povezanih družb, odvisne in obvladujoče družbe iz VII. poglavja ZGD, je mogoče uporabiti določilo 6. člena ZGD o spregledu pravne osebnosti, vendar mora biti izkazan tako škodljiv namen kot zloraba s strani obvladujoče družbe.
Odgovornost vodje prodajalne za pravilno vodenje in poslovanje prodajalne je strožja kot odgovornost drugih prodajalacev. Vodja prodajalne je bil dolžan voditi in organizirati poslovanje kot skrben in dober gospodar in s sredstvi, ki so mu bila poverjena, skrbno upravljati. Zato je odgovoren za njeno finančno poslovanje in seveda tudi za ugotovljeni manjko, ker ni z ničemer dokazal, da je do manjka prišlo izključno zaradi tretjih oseb, za katere on ne odgovarja, ali iz drugih nezakrivljenih razlogov. Dejstvo, da naj bi blago lahko jemale posamezne stranke, ne more biti razlog za oprostitev odgovornosti.
pogodba o delu - izpolnitev - spor majhne vrednosti
Materialnopravno podlago spora v tej zadevi predstavlja zlasti konkretna pogodba o delu med pravdnima strankama. Iz te pogodbe, sklenjene v ustni obliki, izhaja, da je bil kot predmet izpolnitve s strani prevzemnika posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, WC in kuhinje. Nasprotno pa iz vsebine dogovora ni razvidno, da bi bila v posel, ki se ga je prevzemnik posla zavezal opraviti, vključena tudi elektroinstalaterska dela. Če je tako, je materialnopravno zmoten sklep sodišča prve stopnje o tem, da je J.A. omenjena dela zaupal tretjemu - tožeči stranki. Izpolnitveni pomočniki in drugi podjemniki namreč lahko opravljajo posel v smislu 610. člena ZOR le v okviru dogovorjenega izpolnitvenega ravnanja prevzemnika posla. Ker se J. A. in tožena stranka nista dogovorila za elektroinstalaterska dela, tožnik ni mogel biti izpolnitveni pomočnik ali subkontraktor J. A..
potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti
V konkretnem primeru dolžnica predlaga razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega v tem postopku na podlagi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova. Sklep o dovolitvi izvršbe postane izvršljiv takoj, ko je izdan. Na to kažejo določbe o tem, da pravna sredstva zoper njega ne zadržijo postopka (5. odst. 9. čl. ZIZ) in da se izvršba praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (1. odst. 46. čl. ZIZ). Glede na tako naravo sklepa o izvršbi razveljavitev potrdila o njegovi izvršljivosti ne more biti dopustna.
Po 1. odstavku 129. člena ZOR lahko v primeru, če v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, druga stranka razdre pogodbo glede vseh bodočih obveznosti. Če je torej tožena stranka pogojevala nadaljnjo izdobavo blago tožeči stranki z zagotovitvijo plačila že zapadlih obveznosti in se pri tem zadovoljila s sklenitvijo asignacijskih pogodb ter zaradi sklenitve le-teh še naprej dobavljala blago tožeči stranki, si je tožeča stranka s sklenitvijo asignacijskih pogodb zagotovila terjatev na izpolnitev dogovorjene obveznosti tožene stranke - nadaljnje dobave blaga. Z realizacijo nadaljnjih dobav, ki pa jih tožeča stranka po trditvah tožene stranke ni v celoti poplačala, se je premoženje tožeče stranke celo povečalo. Vprašanje obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti obravnavanih asignacijskih pogodb in plačil tožene stranke na njihovi podlagi - oškodovanju upnikov po 1. odstavku 125. člena ZPPSL je ob povedanem očitno.
Delničarji družbe, ki je prenehala obstajati, so njeni pravni nasledniki po samem zakonu. Neporavnane davčne obveznosti družbe so zato nasproti delničarjem predmet (upravnega) davčnega postopka in ne sodnega.
Pritožbeni rok je zakonski (in ne sodni) rok. Ker ga zato sodišče ne more podaljšati, ni pravočasna tudi tista pritožba, ki je vložena po izteku z zakonom določenega pritožbenega roka, a pred iztekom tistega, ki ga je v pravnem pouku nepravilno zapisalo sodišče prve stopnje. Neugodne posledice napačne navedbe dolžine pritožbenega roka v pravnem pouku je mogoče sanirati le z vrnitvijo v prejšnje stanje.
Lastnik gostinskega lokala ne odgovarja za škodo, ki nastane gostu zaradi padca suhe veje z visokega drevesa v parku, ki je last občine, če dogodka ni mogoče pripisati gostinčevi krivdi.
Toženca zaradi tega, ker tožnica ni uspela s pravočasnim izvršilnim predlogom izterjati dolga od glavne dolžnice, na podlagi določbe 1012. člena ZOR kot solidarna poroka ne moreta biti prosta svoje obveznosti, saj določba takega ravnanja upnice ne sankcionira.
Solidarni porok mora dolg plačati takoj, ko zapade njegova obveznost do upnika, to pa je pri solidarnem poroštvu že trenutek zapadlosti terjatve, saj lahko upnik solidarnega poroka toži celo pred glavnim dolžnikom.
Poleg zakonskih zamudnih obresti gredo upniku v primeru dolžnikove zamude tudi tako imenovane pogodbene obresti, če sta se za njuno obligacijsko razmerje o njih dogovorila. Ni naroke, da si je tožnica zaračunala že tako imenovane procesne zamudne obresti, ki tečejo od trenutka vložitve tožbe dalje.