OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS4001776
ZPP člen 212. ZOR člen 630.
pogodbeno materialno pravo – trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu – iura novit curia – upoštevanje pogodbenega materialnega prava po uradni dolžnosti – ugotavljanje vsebine pogodbe – razlaga pogodbe – gradbena pogodba – klavzula ključ v roke
Iz zahteve po substanciranju razlogov obrambe (212. člen ZPP), ki temelji na avtonomnem materialnem pravu, izhaja trditveno breme, ki naj utemelji materialnopravno vsebino ugovora pa tudi pogodbeno (pravno) podlago, na kateri ugovor temelji. Pogodbe in drugi pravni posli avtonomnega pravnega urejanja se od splošnih oziroma posamičnih (oblastvenih) pravnih aktov namreč razlikujejo po tem, da stranki posameznega pravnega posla z njim izrazita voljo, ki je vsebina tega pravnega posla, z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, sodišče zato ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. To pomeni, da pravilo, da sodišče pravo pozna - po uradni dolžnosti, ne velja za pogodbeno materialno pravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0014335
OZ člen 103, 105, 105/2, 105/3, 111.
avtorska pogodba – rok za izpolnitev – odstopno upravičenje – opcijska izjava – razdrtje pogodbe – učinki razdrte pogodbe
Za preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane pravnomočne odločitve so upoštevne le v revizijskem postopku neizpodbojne dejanske ugotovitve v pravnomočni sodbi, po katerih sta pogodbeni stranki sporazumno določili naknadni rok za izpolnitev obveznosti, ki ga tožnica ni upoštevala, s čimer so že nastopili pogoji za odstopno upravičenje, predvideni za tak primer v besedilu drugega odstavka VIII. člena avtorske pogodbe, in ki se ga je tožena stranka utemeljeno poslužila z opcijsko izjavo o razdrtju pogodbe, naslovljeno na tožnico.
OZ člen 65, 65/2. ZVKSES člen 3, 4, 7, 7/2, 12, 12/1, 18, 18/1, 98, 98/1.
prodaja stanovanj po ZVKSES – način izročitve nepremičnine – prehodne določbe – ara – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vrnitev dvojne are
Tožnik je utemeljeno odstopil od pogodbe, saj je toženka ni izpolnila na način, kot je predpisano v kogentni določbi prvega odstavka 18. čl. ZVKSES, ker ni izročila kopije gradbenega dovoljenja. Odgovornost za neizpolnitev je na njeni strani, zato mora tožniku vrniti dvojno aro.
dopuščena revizija - pogodba o preužitku – razveza pogodbe
Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da dejstvo, da tožnica toženki ni izrazila konkretnih želja za pomoč, pomeni odklanjanje pomoči in zato njen zahtevek za razvezo pogodbe o preužitku ni utemeljen.
Ker je tožnica potrebna vsakodnevne nege, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja: „Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 568. člena OZ, ko je zavrnilo zahtevek tožnice za razvezo pogodbe o preužitku?“.
ZLPPod člen 8. ZLPP člen 50. ZIS člen 2, 51. ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije – igralništvo – pogodba o trajni vlogi sredstev – povečanje sredstev trajne vloge – nezakonita razdelitev dobička - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
v zadevi II Ips 104/2011 je VS že zavzelo stališče, da je nično povečanje sredstev trajne vloge iz naslova nezakonite razdelitve dobička, ker je bilo zaradi odsotnosti samopravnega sporazuma v nasprotju z omejitvami iz določb 2. člena in 51. člena tedaj veljavnega Zakona o igrah na srečo. Predlagatelj mora v predlogu za dopustitev revizije poleg tega, da gre za pomembno pravno vprašanje, izkazati tudi, da bo imel odgovor na to vprašanje vpliv na izboljšanje njegovega položaja v pravdi. Tožnik pa pri vprašanju, ali za vračilo vloženega denarja velja revalorizacija in obrestovanje po petem odstavku 8. člena ZLPPOD (R + 8%), tega ni izkazal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014764
OZ člen 239, 239/2, 243. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov – razveza pogodbe – odškodnina – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme
Sodišče v pravdi postopa in sodi le v okviru predočenega mu procesnega gradiva, zato je odgovornost poskrbeti za učinkovito uveljavljanje svojih pravic v sodnem postopku v prvi vrsti na stranki, ne na sodišču. Stranka je torej tista, ki z naborom pravno pomembnih dejstev (in dokaznih predlogov) začrta in usmeri tek postopka, sodišče pa ga nato zgolj vodi v nakazani smeri. Z vidika dolžnega materialnega procesnega vodstva to pomeni, da samoiniciativno širjenje strankinih dejanskih navedb ali zapolnjevanje vrzeli v njih sodišču ni dopustno. Meje njegove razjasnjevalne oblasti se vselej začnejo pri trditvah (in dokaznih predlogih) pravdnih strank in tam tudi končajo.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – privolitev v odpravo napak
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (15. 10. 1993) po izteku enoletnega roka od obvestila o ugotovljenih napakah (21. 8. 1991), sta sodišči nižjih stopenj pravilno presodili, da je tožeča stranka izgubila materialno upravičenje za uveljavljanje tožbenega zahtevka (prvi odstavek 616. člena ZOR).
dopuščena revizija – gradbena pogodba – odstop od pogodbe – odgovornost podizvajalca – odgovornost za napake – zavarovanje za odpravo napak – varščina – zamuda s plačilom varščine
Vrhovno sodišče o pravnih vprašanjih, navedenih v I. točki izreka tega sklepa, še ni odločalo. Zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP).
ZOR člen 154, 200, 200/1, 200/2, 813, 820. ZTPDR člen 2, 73. ZZZPB člen 52, 53, 53/1, 53a.
povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - višina odškodnine - odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca javnih del - pogodba o posredovanju - pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del - poškodba pri opravljanju javnih del - pojem delodajalca - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - poškodba pri padcu z drevesa
Pri opravljanju javnih del, na katera delavca napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, le-tega ni mogoče šteti za delodajalca v smislu določb ZTPDR.
V primeru, da bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje delavca napotil na opravljanje javnega dela k delodajalcu, ki delovnega procesa ne bi bil sposoben organizirati, bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odgovarjal na podlagi splošnih določb ZOR o odškodninski odgovornosti in ne na podlagi določb, ki urejajo pogodbo o posredovanju.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali kako preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti.
Tožničina obveznost iz darilne pogodbe ni imela podlage, ki jo je zatrjevala tožnica (skrb zanjo in moža), zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da je ta podlaga odpadla. Ker je darilna pogodba veljavna, zahtevek za vrnitev darila ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014228
OZ člen 41, 41/2, 94, 96, 319, 319/1. ZPP člen 339, 339/2-4, 482, 482/1-1.
omejena poslovna sposobnost – razveljavitev pogodbe – odpust dolga – odplačen odpust dolga – pogojen odpust dolga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stvarna pristojnost – gospodarski spor
Toženec je bil v času sklepanja pogodbe o prodaji poslovnega deleža polno poslovno sposoben, zato je neutemeljen njegov nasprotni tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe.
Tožeča stranka se je v pogodbi zavezala, da bo za toženčevo opustitev konkurenčnega delovanja za dve leti tožencu odpisala dolg iz naslova več posojil, v primeru kršitve toženčeve prevzete obveze pa ne. Gre za odplačen in pogojen odpust dolga. Ker dogovorjeni pogoj ni bil izpolnjen, odpust dolga ni začel učinkovati in mora toženec posojila vrniti.
Gospodarski oddelek vsakega okrožnega sodišča ni sodišče druge vrste v smislu uveljavljane procesne kršitve, v obravnavani zadevi pa tudi ne gre za gospodarski spor.
Pravilna je ocena, da iz izjave "Na osnovi dolga firme O. d. o. o. do gospoda G. P. se odrekam lastništva nad avtomobilom Safran 2,5 kupljenega in plačanega v celoti firmi L. d.d.“ ne izhaja, da družba O. na tožnika prenaša odškodninsko terjatev iz naslova neizpolnjene pogodbe med toženo stranko iz družbo O. o leasingu vozila Safran 2,5.
tožba za izpraznitev nepremičnine – lastninska tožba – rei vindikacija
Ob ugotovitvi, da je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena, da s strani tožnice ni bila niti razdrta, niti razveljavljena, da je na podlagi sklenjene pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo lastninska pravica na stanovanju že prešla s tožnice na toženko, je pravilna odločitev, da tožničin zahtevek ni utemeljen niti na podlagi 92. člena SPZ
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VS4001745
ZPP člen 13, 13/2, 285. ZOR člen 640. ZGO člen 37a, 65, 71.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – zamuda z izpolnitvijo - krivda za zamudo – pridobitev uporabnega dovoljenja - - poslovna odškodninska odgovornost – materialno procesno vodstvo – predhodno vprašanje
Sodišči nižjih stopenj sta pri presoji, ali se učinek pogodbene klavzule „ključ v roke“ razteza tudi na dolžnost pridobitve uporabnega dovoljenja s strani toženke, izhajali iz dejanske ugotovitve, da je bila pogodbena volja strank takšna. Vendar pa tega pogodbenega določila ne gre tolmačiti tako široko, da bi iz njega izhajala zaveza toženke pridobiti uporabno dovoljenje tudi v primeru, ko je tožnica sama, zaradi svojih posebnih zahtev, zaprosila za (novo) gradbeno dovoljenje, ki se je nanašalo na rekonstrukcijo kupljenih poslovnih prostorov. Ker je zaradi posebnih zahtev kupke (tožeče stranke) po rekonstrukciji kupljenih poslovnih prostorov prišlo do časovnega zamika (zamude) pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, je pravilna presoja da tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi te zamude.
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je odločilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je bil sporni znesek nakazan tožencu kot posojilo in da mu je toženec znesek na tej pravni podlagi dolžan vrniti.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – prodajna pogodba – pravice kupca – izguba pravic - jamčevanje za napake – rok za izbiro sankcije
Revizija se dopusti o vprašanju, do kdaj je dolžan kupec, ki uveljavlja ugovor po drugem odstavku 480. člena OZ, določno navesti, kateri jamčevalni zahtevek uveljavlja.
ZPP člen 286, 337, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 377. OZ člen 81 435, 518, 766.
prodajna pogodba – prodaja po vzorcu – mandatna pogodba – dokazovanje – dokaz s poslušanjem magnetograma – zavrnitev dokaznega predloga – nesporna dejstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevek - gospodarski spor – zavrženje revizije
Pravno neupoštevni so vsi tisti revizijski očitki, ki so oblikovani kot očitki kršitev določb pravdnega postopka, dejansko pa tožeča stranka z njimi izpodbija dokazno oceno, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje in preverilo pritožbeno sodišče.
Pri zavrnitvi dokaznega predloga s poslušanjem magnetograma se je sodišče prve stopnje sklicevalo na merila presoje, ki jih je Ustavno sodišče postavilo v zadevi Up-472/02 z dne 7. 10. 2004 in je ta merila tudi pravilno uporabilo na sporni primer.
Revizija zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je dopustna samo, če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 370. člena ZPP).
Zmotni so očitki, ki v položaju zamudne sodbe opozarjajo na nedokazanost (višine) zneskov premoženjske škode. Gre namreč za trditve o dejstvih, na katere se med drugim opira tožnikov odškodninski zahtevek, zato se zaradi toženčeve pasivnosti štejejo za priznane in kot take niso (več) predmet dokazovanja. Ravno to je razlog, da s pravnimi sredstvi ni mogoče nasprotovati resničnosti tožbenih trditev, ki jih sodišče prve stopnje povzame v dejansko podlago zamudne sodbe (drugi odstavek 338. člena in tretji odstavek 370. člena ZPP).
Predlagatelj je izkazal obstoj pogojev iz 367.a člena ZPP glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede ugovora zastaranja.