TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se v delu, ki se nanaša na plačilo 3.694,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrže.

Revizija se v delu, ki se nanaša na plačilo 14.555,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne.

Reviziji se v delu, ki se nanaša na plačilo 25.872,14 EUR, 4.590,22 EUR in 49.200,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v tem delu razveljavi ter zadeva v tem delu vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi imela tožnica pravico do odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe le v primeru, če bi pogodbo razvezala. V primeru, ko izpolnitev postane nemogoča po krivdi dolžnika, je treba izhajati iz 138. člena ZOR in ne iz določb 124. in 125. člena ZOR. Po 138. člen ZOR tožnik odgovarja za nemožnost izpolnitve, če jo sam zakrivi. Res je, da ZOR ne ureja posebej, kakšne so pravne posledice nemožnosti izpolnitve, ki jo zagreši dolžnik, vendar si je treba pomagati z razlago določbe 262. člena ZOR. Tudi v primeru, ko obstaja nemožnost izpolnitve je treba upniku poleg pravice razdreti pogodbo priznati tudi možnost, da vzdrži obveznost v veljavi, zlasti takrat, ko je on svojo obveznost iz pogodbe že izpolnil in danega ne more več zahtevati nazaj. V tem primeru je dolžnik dolžan plačati namesto svoje dajatve denarno vrednost. Upnik v tem primeru lahko uveljavlja odškodnino na podlagi 262. člena ZOR in sicer lahko uveljavi pozitivni pogodbeni interes V tem primeru ima pravico do razlike med svojo in dolžnikovo izpolnitvijo.