napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva med dediči - (ne)veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - manj verjetna pravica dediča - zapuščinska obravnava
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da na pravdo napoti pritožnika, saj je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon, glede na to, da oporoka na prvi pogled formalne pogoje za veljavnost izpolnjuje.
varstvo služnosti - nujna pot - ustanovitev nujne poti - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - vznemirjanje služnostne pravice - preprečevanje izvrševanja služnosti - služnost hoje in vožnje
Ko je nujna pot določena, se lastnik služečega zemljišča ne more upirati izvrševanju hoje in voženj v določenem obsegu. Dejstvo, da bo za vožnje potrebno še zgraditi škarpo ali kako drugače pot utrditi, ne opravičuje lastnika služečega zemljišča, da brani lastniku gospodujočega zemljišča in njegovim pooblaščencem, da pot uporabljajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024344
SPZ člen 115, 118, 118/4, 118/5. OZ člen 255, 336, 336/1, 347, 352, 355, 355/1, 355/1-6, 434. ZPP člen 214.
stroški obratovanja in upravljanja - poslovni prostor - najem poslovnih prostorov - aktivna in pasivna legitimacija - upravnik poslovne stavbe - kdaj začne teči zastaranje - 3-letni zastaralni rok
Pri najemu poslovnih prostorov se uporabljajo določbe ZPSPP, ki pa ne vsebujejo določb o upravniku, zato se glede tega uporabljajo določbe 115. do 118. člena SPZ. Pogodbeni dogovor med lastnikom in najemnikom, na podlagi katerega se najemnik zaveže, da bo plačeval stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja stavbe, je zgolj dogovor o prevzemu izpolnitve (434. člen OZ), ki razmerja med upravnikom in najemnikom ne ureja. Na podlagi navedenih določb SPZ in OZ torej upravnik ni aktivno legitimiran za izterjavo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja od najemnika. Če teh najemnik ne poravna, mora upravnik stroške izterjati od etažnih lastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028372
ZPP člen 184, 184/2, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZPotK člen 7. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2.
dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - valutno tveganje - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nepoštenost predmeta pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - slaba vera banke - obseg pojasnilne dolžnosti - predmet pogodbe - pojasnilna dolžnost - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - prepozen dokazni predlog - kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - opustitev pojasnilne dolžnosti - dolžna profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - sprememba tožbe - dajatveni tožbeni zahtevek - pravni interes - procesna predpostavka - zavrženje tožbe - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Iz pisne kreditne pogodbe sicer jasno izhaja, da gre za kredit v CHF, katerega evrska protivrednost se izračuna po tečaju ECB na določen dan. Vendar je povprečni potrošnik s tem (kvečjemu) seznanjen z možnostjo zvišanja (in znižanja) vrednosti tuje valute ter možno negativno posledico (z zvišanjem kreditne obveznosti), ni pa mu omogočeno ovrednotenje prevzetega tveganja. Vključenost tega besedila v kreditno pogodbo zato še ne daje podlage za sklep o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti toženke.
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica ustrezno informirana, preveliko težo pripisalo njeni izobrazbi (že iz razloga, ker je nima s področja ekonomske ali finančne stroke), kot tudi dejstvu, da je informacije o kreditu v CHF predhodno pridobila od prijatelja. Banka je dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika. Tudi če bi se štelo, da ima posamezen potrošnik višjo raven strokovnega znanja, to ne omogoča zaključka, da v razmerju do prodajalca ali ponudnika ni šibkejša stranka. Aktivnosti in neaktivnosti potrošnika v zvezi z iskanjem informacij banke ne odvezujejo pojasnilne dolžnosti v enakem obsegu; ni pa več v sferi banke, na kakšen način bo prejete informacije potrošnik upošteval pri svoji odločitvi. Podlage za sklep, da je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, tudi ne daje okoliščina, da je med pravdnima strankama predhodno že bila sklenjena kreditna pogodba v EUR. Odločilno ne more biti niti dejstvo, da tožnica ni izkoristila možnosti konverzije kredita iz CHF v EUR. Zaradi zmotnih materialnopravnih stališč sodišče prve stopnje konkretne vsebine in obsega toženkinih pojasnil ni ugotavljalo. Ker je na podlagi tožničinih osebnih okoliščin presodilo, da se je pomena in tveganj kreditne pogodbe v CHF ter gibanja tečaja CHF/EUR morala in mogla zavedati, se do njenih navedb o pomanjkljivo opravljeni pojasnilni dolžnosti toženke ni opredelilo.
Tudi na podlagi tega, kakšna je bila (običajna) praksa toženke glede svetovanja kreditojemalcem pri sklepanju kreditnih pogodb v CHF, je mogoče ugotoviti vsebino informacij, opozoril in zagotovil, ki jih je pred in ob sklenitvi kreditne pogodbe prejela tožnica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023338
ZKP člen 76, 277, 277/1, 277/1-4, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - opis kaznivega dejanja
Podala je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se je iztekla 6. 2. 2015. V primeru takšnega načina prenehanja delovnega razmerja delavec po prenehanju delovnega razmerja ni več omejen s konkurenčno klavzulo. Zato po 6. 2. 2015 obdolženi očitanih dejanj, ki jih je storila kot uslužbenka v družbi N. d.o.o. ni moč več očitati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023118
OZ člen 179, 299, 299/2. ZPP člen 158, 158/1.
odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški zastopanja - že plačana odškodnina - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - stroški postopka - delni umik tožbe - vrednost spora
Tožeča stranka v navedbah ni substancirala obrestnega dela tožbenega zahtevka, zato ji je mogoče zakonske zamudne obresti priznati šele od vložitve tožbe dalje do plačila (v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ).
Sodišče mora po delnem umiku tožbe za pravdna dejanja strank po tem trenutku upoštevati nižjo vrednost spora.
začasna odredba v družinskih sporih - določitev višine preživnine za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - stanovanjski kredit - porazdelitev preživninskega bremena
Tudi pri določitvi začasne preživnine je treba upoštevati toženčeve boljše materialne in pridobitne zmožnosti ter tožničino večjo obremenjenost z varstvom in vzgojo otrok.
OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2. ZASP člen 81.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - tarifa zavoda - avtorsko nadomestilo
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ni nesklepčna.
Nadgradnjo stališča (Vrhovnega sodišča) o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabljiva licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA ostal nespremenjen).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022862
SPZ člen 65, 65/2, 100. SZ-1 člen 3, 23. ZPP člen 333, 333/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3.
varstvo lastninske pravice - varstvo skupne lastnine - varstvo solastnine - skupna lastnina - solastnina - nedoločeni deleži - domneva enakih deležev - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - varstvo na celi stvari - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za pritožbo - prehodna določba
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen.
Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.
določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - pravnomočna sodba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - upniško dolžniško razmerje - poplačilo terjatve
V obravnavani zadevi zahteva upnica enega od zakoncev (toženca) določitev deležev na nepremičninah, ki sodijo v skupno premoženje. Določba 57. člena ZZZDR omogoča upniku posameznega zakonca uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin z resničnim in s tem uspešno poplačilo terjatve z izvršbo na dolžnikovem deležu na skupnem premoženju. V skladu s pravno teorijo in s sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da je položaj upnika, ki razpolaga s pravnomočno sodbo (iz prvega odstavka 57. člena ZZZDR), enak položaju upnika, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov. Tožba zaradi določitve deleža dolžnika na skupnem premoženju po prvem odstavku 57. člena ZZZDR, tako ni pogojena s pravnomočno sodbo, temveč je vezana na obstoj pravnomočne odločitve o obstoju dolžniško – upniškega razmerja, ki v konkretnem primeru izhaja iz seznama izvršilnih naslovov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00022978
ZD člen 132, 132/1, 142, 142/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 128, 128/2, 134, 134/1.
nepravilna sestava sodišča - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pristojnosti strokovnega sodelavca - odgovornost izplačevalca osebnih prejemkov - odgovornost dedičev za dolgove - smrt stranke med postopkom - pravica do sodelovanja v postopku
Postopek po 134. členu v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ je poseben postopek pridobitve izvršilnega naslova in sočasne dovolitve izvršbe v zvezi z odgovornostjo izplačevalca pokojnine za pravilno realizacijo sklepa o izvršbi, ki je po svojem pomenu soroden postopku uveljavljanja odškodninske odgovornosti v pravdnem postopku. Naveden postopek zahteva vsebinsko odločanje, ki je lahko glede na zahtevnost in pomen zaupano le sodniku. Strokovni sodelavec v uradniškem nazivu višji pravosodni svetovalec nima zakonskega pooblastila, da odloča o navedenem predlogu upnika.
Presoja izvršilnega sodišča, ali je podana odgovornost izplačevalca pokojnine po prvem odstavku 134. člena v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ, ne zajema presoje pravilne odmere pokojnine in letnega dodatka v skladu z upravnimi predpisi. Izvršilno sodišče v situaciji, ko ima umrli dolžnik pooblaščenca, ne prekine postopka, ampak nadaljuje s postopkom izvršbe zoper dediče kot dolžnike na podedovano premoženje, na katerega je bila izvršba že dovoljena, vendar jih mora zaradi zagotovitve učinkovite pravice do sodelovanja v postopku (prvi odstavek 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 22. člen Ustave RS)pozvati, da tudi formalno vstopijo v postopek. Izvršilno sodišče lahko samo poizve, kdo so dolžnikovi dediči.
predložitev verodostojne listine v pravdi - dokazna ocena - pisnost pogodbe - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - zavlačevanje postopka
Dokazne novote so dopustne, če izvedba novega dokaza ne zavleče reševanja spora.
Tožniki opozarjajo na notarski zapisnik skupščine, po katerem se je skupščina pričela ob 18.10 uri ter končala ob 19.15 uri, in iz katerega ni razvidno, da bi bila skupščina prekinjena ali odložena, in zatrjujejo, da notarska listina (kot javna listina) dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Kljub temu, da prekinitev v notarskem zapisniku ni bila zabeležena, pa to še ne pomeni, da je dejansko ni bilo. Glede na izpovedi, ki so povzete tudi v sodbi sodišča prve stopnje, je sodišče utemeljeno verjelo pričam, ki so izpovedovale o prekinitvi (odložitvi).
neupravičena uporaba - plačilo uporabnine - solastnik - uporaba stvari v solastnini - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi
Če solastnik nepremičnino brezplačno uporablja sam, pa takšna uporaba ni posledica izjavnovoljnega ravnanja ostalih solastnikov, posega v njihova lastninskopravna upravičenja na nepremičnini. Če mu pri tem nastane korist, jo je dolžan ostalim solastnikom povrniti. Prikrajšani solastnik mora za utemeljenost svojega zahtevka za povrnitev koristi oziroma plačilo uporabnine dokazati: a) da je solastnik nepremičnine, b) da jo drugi solastnik brezplačno uporablja sam ali souporablja v obsegu, ki presega njegov idealni del, da gre torej za „uporabo tuje stvari“ in je zato okoriščen in c) da za brezplačno uporabo oziroma okoriščenje nima pravnega temelja. Solastnik, ki nepremičnino uporablja, pa se bo lahko razbremenil svoje obveznosti plačila uporabnine, če bo zatrjeval in dokazal: a) da je dobroverni posestnik celotne nepremičnine (drugi odstavek 95. člena SPZ), ali b) da ima s solastnikom sklenjen dogovor, na podlagi katerega lahko brezplačno uporablja celotno nepremičnino, ali c) da je solastnik z dovoljenjem do preklica (prekarij) privolil v svoje prikrajšanje.
negatorna tožba - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - neposredni motilec - prenova vodovodnega omrežja - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - javna korist - soglasje lastnika za poseg - opustitev izvedbe dokazov - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Pri negatorni tožbi je pasivno legitimiran neposredni motitelj in tudi tretji, ki ima zaradi ravnanja neposrednega motitelja proti lastniku neposredno korist, ki jo mora odobriti. Dejanje neposrednega motitelja mora tretji šteti kot svoje zaradi pridobitve neposredne koristi.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - gospodarski subjekt
Sodišče prve stopnje spregleda, da ZKP v prvem odstavku 94. člena taksativno našteva tiste, ki plačajo stroške ne glede na izid, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Tisti, ki so povzročene stroške dolžni plačati, pa so stranke (ne pa tudi državni tožilec) in udeleženci kazenskega postopka. Določba 94. člena ZKP torej ne zajema tudi podjetja oziroma gospodarskih subjektov. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pravica do nujnega deleža - preužitkarska pogodba - ničnost pogodbe - neodplačno razpolaganje s premoženjem - darilo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bilo s sklenitvijo pogodbe o preužitku poseženo v pravico dediča do nujnega deleža. Po dedičevih trditvah je omenjena pogodba nična, podrejeno pa navaja, da predstavlja zapustnikovo neodplačno razpolaganje oziroma darilo eni od dedinj. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je treba šteti pravico dediča M. M. za manj verjetno in da mora on prevzeti vlogo tožnika v bodoči pravdi.
Dedič M. M. je tisti, ki ima interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe oziroma njene neodplačne narave v delu, ki se nanaša na zapustnika, saj bo le v tem primeru lahko dedoval določen del premoženja, ki je predmet pogodbe in na njem je dokazno breme dejstev, ki utemeljujejo zaključek, da je pogodba o preužitku nična oziroma, da predstavlja darilo.
začetek teka zastaralnega roka - kondikcijski zahtevek - ničnost pogodbe - kredit v CHF - sprememba pogodbe - ignorantia iuris nocet
Za nastanek kondikcijskega zahtevka in s tem pričetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko so stranki znane ali bi ji ob skrbnem ravnanju lahko bile znane okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče sankcija ničnosti pravnega posla.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00023025
ZIZ člen 272. SPZ člen 100. ZZZDR člen 51. ZN člen 47.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - skupno premoženje - bivša zakonca - skupna lastnina zakoncev - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - ureditev razmerij med solastniki z začasno odredbo - ureditev razmerja med skupnimi lastniki
Sporni objekt spada v skupno premoženje pravdnih strank in je predmet delitve v dveh pravdnih postopkih. Gre za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja njune zakonske zveze, zato sta postala njegova skupna lastnika na podlagi zakonske določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR. Zgolj dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana njuna solastnina, kar je pogosta praksa ob nakupu nepremičnin, ob odsotnosti trditev, da je prišlo do delitve skupnega premoženja z obličnostjo, kot je terja 47. člen Zakona o notariatu, samo po sebi z zadostno verjetnostjo ne potrjuje, da bi bil zakonski premoženjski režim spremenjen.
Po določilu 100. člena SPZ imata solastnik in skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Medsebojno petitorno zaščito imajo torej samo solastniki, ki vedno proti vsem lahko varujejo svoj delež na stvari, medtem ko tovrstne medsebojne zaščite skupni lastniki nimajo. Lastninski deleži skupnih lastnikov namreč niso določeni, zato ne morejo uveljavljati lastninske zaščite pred transformacijo skupne lastnine v solastnino.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/1, 308/3. SPZ člen 137, 137/1. ZZK-1 člen 134, 134/1.
postopek preizkusa terjatev - zavarovana terjatev - ločitvena pravica - plomba - napotitev na pravdo
Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.