ZPP člen 7, 185, 185/2, 195, 196, 224, 236a. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/4, 244, 244/1, 244/3.
izbrisna tožba - sodba presenečenja - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - privolitev v spremembo tožbe - navadni sospornik - nujni sospornik - pisna izjava priče - listinski dokaz - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - ničnost pravnega posla - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine
Kasnejšega pridobitelja varuje konkretizacija načela zaupanja v zemljiško knjigo iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, a za presojo, kdo je kasnejši pridobitelj v smislu tretjega odstavka 244. člena ZZK-1 ni odločilno, ali gre za več poslov ali prenosov v vrsti. Bistveno je, ali se materialnopravna hiba nanaša zgolj na vprašanje razpolagalne sposobnosti ali pa je nadaljnji posel materialnopravno neveljaven še iz kakšnih drugih razlogov. Le če se materialnopravna neveljavnost nadaljnjih prenosov nanaša na problem pomanjkljive razpolagalne sposobnosti, ima pridobitelj položaj osebe iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1. Če pa je posel ničen sam po sebi, gre v resnici za položaj iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1. Takšnega kasnejšega pridobitelja morebitna dobra vera v razpolagalno sposobnost odsvojitelja pred izbrisno tožbo ne varuje.
obvezna zavarovanja v prometu - avtomobilsko zavarovanje - posredni oškodovanec - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - sorazmerni del - kapitalizirana glavnica - delna izpolnitev obveznosti - pobot terjatev - neupravičena obogatitev
Prispevki, ki jih je tožnik upravičen terjati od toženca na podlagi prvega odstavka 18. člena ZOZP, so vsi prispevki, ki bi jih zavarovanec, ki je že dopolnil določeno dobo, plačeval, če ne bi bilo škodnega dogodka, od dne, ko jih ni več plačeval, do dneva, ko bi zaradi dopolnitve predpisane starosti in delovne dobe pridobil pravico do starostne pokojnine.
V 18. členu ZOZP ni osnove za revalorizacijo prispevkov, podlage pa ni niti v OZ kot splošnem predpisu. Škoda, ki je tožniku nastala zaradi izpadlih prispevkov v obdobju od dne škodnega dogodka do dneva vložitve zahtevka, predstavlja materialno škodo, plačilo vtoževane odškodnine iz tega naslova pa denarno obveznost, za katero v skladu s 371. členom OZ velja načelo monetarnega nominalizma. Valorizacija denarnih obveznosti, ki je nasprotje monetarnega nominalizma, je sicer dopustna v primeru ustreznega dogovora (372. člen OZ), za kar pa ne gre v tem primeru.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024196
OZ člen 149.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - nedopustno ravnanje - rop - roparski napad
Delo, kot ga je opravljala tožnica pri toženi stranki, to je sodelovanje s strankami, odnašanje pošiljk na pošto in med drugim tudi občasno polaganje gotovine na TRR tožene stranke, ni nevarna dejavnost, zato objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
V obravnavanem primeru zatrjevana škoda ni nastala kot posledica nedopustnega ravnanja tožene stranke, temveč izključno zaradi nepričakovanega ravnanja tretje osebe (roparja), za katerega tožena stranka ne odgovarja. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru navedlo, da je napad oboroženega roparja dejansko "zunanji, od tožene stranke neodvisen dogodek".
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00022868
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5, 58, 58/3, 76, 76/1. ZPotK-1 člen 15, 15/4, 19, 19/1. OZ člen 103, 104, 105, 111, 111/1, 111/2, 356, 356/1. ZOR člen 379. ZN člen 4, 23.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - odpoklicno upravičenje - dokazovanje zapadlosti terjatve - odstop od kreditne pogodbe - zastaranje judikatne terjatve - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe
Upnik je dokazal tudi nastanek odpoklicnega upravičenja, s tem ko je dolžnikoma s pozivom z dne 4. 6. 2015 dal dodaten 15 dnevni rok za plačilo zapadlih obveznosti. Drži sicer, kar navaja pritožba, da upnik navedenega poziva z dne 4. 6. 2015 skupaj z vročilnico v postopku ni nikoli predložil, vendar pa se višje sodišče strinja, da je upnik nastanek odpoklicnega upravičenja kljub temu dokazal. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v odgovoru na ugovor priloženem Sporazumu na predlog dolžnikov z dne 30. 6. 2015, ki sta ga dolžnika podpisala, navedeno, da je banka dne 4. 6. 2015 na podlagi 10. člena Kreditne pogodbe kreditojemalca in zastavitelja 1 ter poroka in zastavitelja 2 pozvala na plačilo zapadlih obveznosti najkasneje do 22. 6. 2015. Enako izhaja tudi iz odgovoru na ugovor priložene Izjave o razdoru z dne 23. 6. 2015. Dolžnika sta torej v Sporazumu z dne 30. 6. 2015 s svojima podpisoma potrdila, da jima je banka s pozivom z dne 4. 6. 2015 dala dodaten 15 dnevni rok za izpolnitev in to je tudi po presoji višjega sodišča odločilno.
FINANČNO POSLOVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023007
ZTVP-1 člen 139, 168. ZTFI člen 213, 240, 241, 241/1. OZ člen 6, 86, 190.
pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji - pogodba o bančnem depozitu - ugotovitveni zahtevek - ničnost pogodbe - podrejeni tožbeni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - neupravičena obogatitev - pogodbena odškodninska odgovornost - navidezna kumulacija zahtevkov - izročitev pogodbe - prevod listin v slovenski jezik - dokazna ocena vseh dokazov - ocena verodostojnosti priče - vrnitev plačanega zneska - protipravnost ravnanja - sklepčnost trditev - tveganje - padec cene delnic - naložbena politika - varovanje interesov naročnika - kršitev dolžnostnega ravnanja - skrbno ravnanje - dolžna skrbnost
Glede na povzeto ureditev v ZTVP-1 in ZTFI ter upoštevaje dejstvo, da vlagatelj prevzema določeno tveganje padca vrednosti delnic, kar je vgrajeno v samo pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi morala tožnica za to, da bi bile njene trditve glede očitane kršitve pogodbenih obveznosti sklepčne, najprej konkretno opredeliti dogovorjeno naložbeno politiko, nato pa navesti, v čem in kdaj konkretno je toženka kršila svojo dolžnost ravnati skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka zaradi varstva vrednosti tožničinega portfelja vrednostnih papirjev.
Senat zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, katere dokazne predloge bo izvedlo. Razlog, zakaj ostalih predlaganih dokazov ni izvedlo oz. je dokazne predloge (zaslišanje strank) zavrnilo, je navedlo v izpodbijani sodbi, in sicer da je vsa odločilna dejstva ugotovilo na podlagi navedb in listin. S tem je svojo odločitev utemeljilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00023040
OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 2, 3. ZPP člen 318.
poseg v lastninsko pravico - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - pojem in status javnih cest - kategorizirana javna cesta - protipravno ravnanje nosilca oblasti - gradnja ceste - sprememba prometnega režima - dejanska razlastitev - denarno nadomestilo - vrednost nepremičnine - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neprerekana dejstva - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - nečitljiv podpis - podpis zastopnika oziroma pooblaščenca - pristnost podpisa
Nečitljivo podpisane vloge zaradi teže zagrožene pravne sankcije (zavrženje vloge) ne gre enačiti s povsem nepodpisano vlogo (brez odvetnikovega žiga in podpisa), sploh pa ne v primeru, ko gre za podpis s strani pravne osebe, ki v postopku nastopa kot pooblaščena odvetniška družba, in ne kot sama stranka, ter ne obstaja utemeljen dvom glede identitete podpisnika oziroma glede pristnosti podpisa.
Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine za škodo (zmanjšanje vrednosti nepremičnin), ki jo je utrpel zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki mu je z izdajo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji in brez predpisanega predhodnega odkupa nepremičnin ali opravljenega postopka razlastitve (torej brez kakršnegakoli nadomestila) v dejanskem smislu odvzela lastninsko pravico na spornih nepremičninah, na katerih že potekajo ceste. Protipravnega ravnanja toženke torej v obravnavanem primeru ne predstavlja gradnja ceste na spornih nepremičninah, temveč sprememba obstoječega pravnega režima na že zgrajeni cesti, do česar je prišlo s kategorizacijo ceste z občinskim odlokom. Pred kategorizacijo cesta na spornih nepremičninah ni bila v javni uporabi, temveč je predstavljala prometno površino, na kateri se je opravljal promet na način in pod pogoji, kot jih je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določil lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - obveznosti upravitelja - sedež stečajnega dolžnika - prodaja premoženja v stečajnem postopku - postopek prodaje - načelo hitrosti postopka
Eno izmed pomembnejših načel stečajnih postopkov je njihova hitrost (48. člen ZFPPIPP). Zato očitki o hitrosti, niti o prenizki ceni prodane nepremičnine, ne držijo.
pogodba - vrnitev darila - soglasje volj za sklenitev pogodbe - zastopanje stranke - upravičenost za zastopanje
Za razsojo ni relevantno, ali je skrbnik pri sklenitvi Dogovora o vrnitvi posojila prekoračil z odločbo CSD dana mu upravičenja za zastopanje tožnice. Tožeča stranka se na prekoračitev upravičenja za zastopanje ne sklicuje, toženka pa se na neupravičeno zastopanje in prekoračitev pooblastil za zastopanje ne more uspešno sklicevati (72. in 73. člen OZ).
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine - podlaga za izračun sodne takse - sodna taksa
Podatki o višini sodne takse, ki so jo dolžni plačati dediči, niso obvezna sestavina sklepa o dedovanju, zato iz navedenega razloga dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče izpodbijati. Navedbe pritožnice o nepravilno določeni vrednosti zapuščine so lahko relevantne le v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.
Sodišče prve stopnje bo moralo pritožbo v delu, kjer dedinja nasprotuje odmerjeni taksi za dodatni sklep o dedovanju zaradi nepravilno ocenjene vrednosti, po vsebini šteti kot ugovor zoper plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022862
SPZ člen 65, 65/2, 100. SZ-1 člen 3, 23. ZPP člen 333, 333/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3.
varstvo lastninske pravice - varstvo skupne lastnine - varstvo solastnine - skupna lastnina - solastnina - nedoločeni deleži - domneva enakih deležev - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - varstvo na celi stvari - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za pritožbo - prehodna določba
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen.
Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.
OZ člen 40, 40/1, 40/2, 569, 569/1. ZPP člen 8, 354, 354/1, 355, 355/1.
posojilna pogodba - ničnost pogodbe - nagibi za sklenitev pogodbe - kavza pogodbe - brezobrestno posojilo - neodplačna pogodba - verska skupnost - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Pri brezobrestnem posojilu, torej pogodbi neodplačne narave, je skladno s sodno prakso pravno relevantnen tudi nagib. Ta sicer ni kavza pogodbe že sam po sebi, pač pa takrat, ko je nasprotni stranki takšen nagib znan in dejansko z njim soglaša.
Pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Ker je že iz listinskih dokazov razvidno, da je tožnikov odškodninski zahtevek absolutno zastaral, zaslišanje tožnika ne bi v ničemer pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja.
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na domnevno "pravno zmedo" v zvezi z razlago spornih določb o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe. Ta namreč za uveljavljanje njegove odškodninske terjatve do toženke ni mogla predstavljati nepremagljive ovire, ki bi lahko zadržala zastaranje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024344
SPZ člen 115, 118, 118/4, 118/5. OZ člen 255, 336, 336/1, 347, 352, 355, 355/1, 355/1-6, 434. ZPP člen 214.
stroški obratovanja in upravljanja - poslovni prostor - najem poslovnih prostorov - aktivna in pasivna legitimacija - upravnik poslovne stavbe - kdaj začne teči zastaranje - 3-letni zastaralni rok
Pri najemu poslovnih prostorov se uporabljajo določbe ZPSPP, ki pa ne vsebujejo določb o upravniku, zato se glede tega uporabljajo določbe 115. do 118. člena SPZ. Pogodbeni dogovor med lastnikom in najemnikom, na podlagi katerega se najemnik zaveže, da bo plačeval stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja stavbe, je zgolj dogovor o prevzemu izpolnitve (434. člen OZ), ki razmerja med upravnikom in najemnikom ne ureja. Na podlagi navedenih določb SPZ in OZ torej upravnik ni aktivno legitimiran za izterjavo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja od najemnika. Če teh najemnik ne poravna, mora upravnik stroške izterjati od etažnih lastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024215
ZNP člen 35, 37. ZPP člen 158, 158/1. SPZ člen 47, 47/1, 47/3.
postopek za ureditev medsebojnih razmerij - skupni stroški postopka - gradnja čez mejo - pravni interes udeležencev postopka - sodna poravnava - umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev nepravdnega postopka
Do umika predloga je prišlo, ker sta udeleženca zunaj nepravdnega postopka uredila medsebojno razmerje, s čimer je bil cilj nepravdnega postopka dosežen. V takšni situaciji smiselna uporaba 158. člena ZPP narekuje odločitev, da skupni stroški enakovredno bremenijo oba udeleženca.
ZZZDR člen 105, 105a, 106, 129, 129a, 130. ZPP člen 412, 412/2, 419, 419/1, 421, 421/5.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - varstvo koristi otroka - način plačevanja preživnine - plačilo obratovalnih stroškov za stanovanje - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Vsebinska obravnava sporazuma staršev pred sodiščem je usmerjena zgolj v ugotavljanje koristi otrok. Zato pritožbeno zavzemanje predlagatelja za znižanje njegove preživninske obveznosti, kar je samo v njegovem interesu in ne tudi v interesu otrok, ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2.
izvedenec - izdelava izvida in mnenja - kaznovanje izvedenca - denarna kazen - prekoračitev roka - opustitev izdelave izvedenskega mnenja v roku
Ker se izvedenec na dopise sodišča prve stopnje z dne 5.10.2018, z dne 23.10.2018 ter z dne 10.1.2019 ni odzval in ni prosil za podaljšanje roka, se v pritožbi ne more več uspešno sklicevati na spremenjene okoliščine glede ustreznih in zadostnih virov za izdelavo izvedenskega mnenja. Te okoliščine bi lahko bile tehten razlog za podaljšanje roka za izdelavo izvedenskega mnenja, ni pa jih mogoče upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa
določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - pravnomočna sodba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - upniško dolžniško razmerje - poplačilo terjatve
V obravnavani zadevi zahteva upnica enega od zakoncev (toženca) določitev deležev na nepremičninah, ki sodijo v skupno premoženje. Določba 57. člena ZZZDR omogoča upniku posameznega zakonca uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin z resničnim in s tem uspešno poplačilo terjatve z izvršbo na dolžnikovem deležu na skupnem premoženju. V skladu s pravno teorijo in s sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da je položaj upnika, ki razpolaga s pravnomočno sodbo (iz prvega odstavka 57. člena ZZZDR), enak položaju upnika, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov. Tožba zaradi določitve deleža dolžnika na skupnem premoženju po prvem odstavku 57. člena ZZZDR, tako ni pogojena s pravnomočno sodbo, temveč je vezana na obstoj pravnomočne odločitve o obstoju dolžniško – upniškega razmerja, ki v konkretnem primeru izhaja iz seznama izvršilnih naslovov.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva med dediči - (ne)veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - manj verjetna pravica dediča - zapuščinska obravnava
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da na pravdo napoti pritožnika, saj je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon, glede na to, da oporoka na prvi pogled formalne pogoje za veljavnost izpolnjuje.
varstvo služnosti - nujna pot - ustanovitev nujne poti - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - vznemirjanje služnostne pravice - preprečevanje izvrševanja služnosti - služnost hoje in vožnje
Ko je nujna pot določena, se lastnik služečega zemljišča ne more upirati izvrševanju hoje in voženj v določenem obsegu. Dejstvo, da bo za vožnje potrebno še zgraditi škarpo ali kako drugače pot utrditi, ne opravičuje lastnika služečega zemljišča, da brani lastniku gospodujočega zemljišča in njegovim pooblaščencem, da pot uporabljajo.