CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024215
ZNP člen 35, 37. ZPP člen 158, 158/1. SPZ člen 47, 47/1, 47/3.
postopek za ureditev medsebojnih razmerij - skupni stroški postopka - gradnja čez mejo - pravni interes udeležencev postopka - sodna poravnava - umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev nepravdnega postopka
Do umika predloga je prišlo, ker sta udeleženca zunaj nepravdnega postopka uredila medsebojno razmerje, s čimer je bil cilj nepravdnega postopka dosežen. V takšni situaciji smiselna uporaba 158. člena ZPP narekuje odločitev, da skupni stroški enakovredno bremenijo oba udeleženca.
prenos poslovnega deleža v d.o.o. - omejitev razpolaganja - insolvenčni postopek
Omejitev razpolaganja s premoženjem kot izjemo je potrebno po splošnem razlagalnem pravilu vedno ozko tolmačiti. Zato jo lahko določi samo jasen zakon, ne razlaga v sodni praksi. 151.a člen ZFPPIPP določa zgolj omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, po katerem družbeniki izgubijo določena upravljavska upravičenja. Vendar to ne pomeni, da so izgubili vsa korporacijskopravna upravičenja iz poslovnega deleža, zlasti pravice do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase po prenehanju družbe. Prav tako ne pomeni, da nimajo več poslovnih deležev v pravem pomenu besede. Premoženjsko pravico do sorazmernega dela preostale mase družbeniki ohranijo do izbrisa družbe. Ali bo v primeru stečaja ostala stečajna masa, ki bi pripadala družbenikom ali ne, v tej fazi ni mogoče prejudicirati. Upoštevati je potrebno z novelo ZGD-1I spremenjeni prvi odstavek 482. člena ZGD-1, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Zato, če želi nek subjekt pridobiti poslovni delež v družbi v insolvenčnem postopku, mu sodni register tega ne more preprečiti.
začetek teka zastaralnega roka - kondikcijski zahtevek - ničnost pogodbe - kredit v CHF - sprememba pogodbe - ignorantia iuris nocet
Za nastanek kondikcijskega zahtevka in s tem pričetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko so stranki znane ali bi ji ob skrbnem ravnanju lahko bile znane okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče sankcija ničnosti pravnega posla.
OZ člen 347, 347/1, 347/2, 250, 251, 251/4, 251/5. Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES člen 15. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2, 3.
pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - občasna terjatev - zastaranje - zastaranje občasnih denarnih terjatev - zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok
Značilnost občasnih terjatev je njihova samostojnost in določenost oziroma določljivost po višini, zato ne gre za občasne terjatve, če se te nanašajo na dele neke celote.
Pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi je mogoče uveljavljati samo: 1) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali 2) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Pogodbena kazen zaradi zamude ni objektivna posledica dolžnikove zamude (kot so to npr. zamudne obresti), zato mora upnik nemudoma po sprejemu izpolnitve dolžniku sporočiti, da si pridržuje pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, sicer to pravico izgubi (peti odstavek 251. člen OZ). Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti in vse do njene izpolnitve. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev.
Predmet tožbenega zahtevka je ena terjatev in ne seštevek dvanajstih samostojnih terjatev. Ker vtoževana terjatev nima narave občasne terjatve, zanjo ne velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, temveč splošni petletni zastaralni rok, ki do vložitve tožbe še ni potekel.
SPZ člen 9, 28, 48, 72, 72/2, 95, 95/2, 95/8, 72, 72/2. OZ člen 198. ZTLR člen 21, 22, 23. ZD člen 27.
uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - privolitev v prikrajšanje - vlaganje v tujo nepremičnino - nova stvar - dogovor o nastanku solastnine - prekarij - zapuščina - zahtevek za vrnitev darila - alikvotni del zapuščine - dediščinska skupnost - višina nadomestila (uporabnine) - odklop električne energije - odklop vode
Neupravičeno uporabo tuje nepremičnine v prvi vrsti opredeljujejo pravila stvarnega prava, konkretno 95. in 96. člen SPZ. Ta pravila so v razmerju do drugačnih pravil, ki jih določa OZ, kasnejša, glede vrste koristi, ki jih urejajo, pa tudi posebna. Pravila iz SPZ zato izključujejo uporabo po vsebini drugačnih pravil OZ. Za dobrovernega posestnika drugi odstavek 95. člena SPZ določa, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, medtem ko za nedobrovernega posestnika SPZ plačila za uporabo stvari ne ureja, zato se zanj uporabljajo pravila, določena v 198. členu OZ.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024196
OZ člen 149.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - nedopustno ravnanje - rop - roparski napad
Delo, kot ga je opravljala tožnica pri toženi stranki, to je sodelovanje s strankami, odnašanje pošiljk na pošto in med drugim tudi občasno polaganje gotovine na TRR tožene stranke, ni nevarna dejavnost, zato objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
V obravnavanem primeru zatrjevana škoda ni nastala kot posledica nedopustnega ravnanja tožene stranke, temveč izključno zaradi nepričakovanega ravnanja tretje osebe (roparja), za katerega tožena stranka ne odgovarja. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru navedlo, da je napad oboroženega roparja dejansko "zunanji, od tožene stranke neodvisen dogodek".
stranska intervencija - zavrnitev predloga - pravica do pritožbe
Ne drži, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, da bi se lahko pritožila le družba, ki se je priglasila k stranski intervenciji, in da je pritožba nedovoljena. Kolikor sodišče intervencijo zavrne, se lahko intervenient pa tudi stranka, ki se z intervenientovo udeležbo v postopku strinja, proti sklepu sodišča o zavrnitvi intervencije pritoži.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva med dediči - (ne)veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - manj verjetna pravica dediča - zapuščinska obravnava
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da na pravdo napoti pritožnika, saj je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon, glede na to, da oporoka na prvi pogled formalne pogoje za veljavnost izpolnjuje.
varstvo služnosti - nujna pot - ustanovitev nujne poti - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - vznemirjanje služnostne pravice - preprečevanje izvrševanja služnosti - služnost hoje in vožnje
Ko je nujna pot določena, se lastnik služečega zemljišča ne more upirati izvrševanju hoje in voženj v določenem obsegu. Dejstvo, da bo za vožnje potrebno še zgraditi škarpo ali kako drugače pot utrditi, ne opravičuje lastnika služečega zemljišča, da brani lastniku gospodujočega zemljišča in njegovim pooblaščencem, da pot uporabljajo.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine - podlaga za izračun sodne takse - sodna taksa
Podatki o višini sodne takse, ki so jo dolžni plačati dediči, niso obvezna sestavina sklepa o dedovanju, zato iz navedenega razloga dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče izpodbijati. Navedbe pritožnice o nepravilno določeni vrednosti zapuščine so lahko relevantne le v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.
Sodišče prve stopnje bo moralo pritožbo v delu, kjer dedinja nasprotuje odmerjeni taksi za dodatni sklep o dedovanju zaradi nepravilno ocenjene vrednosti, po vsebini šteti kot ugovor zoper plačilni nalog.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-8, 341, 341/2, 341/3, 341/3-1.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja v stečajnem postopku - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - javna dražba - razpis javne dražbe - objava javne dražbe - objava na portalu AJPES - izklicna cena - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa
Pritožnik nima prav, ko navaja, da bi morala upraviteljica dražbo oglaševati v mednarodnih glasilih. Ta navedba je tudi pavšalna, saj ne navede, v katerih glasilih in na kakšen način. Ne glede na to je upraviteljica javnost preko portala Ajpes seznanila z razpisom pete javne dražbe in s tem zadostila pogojem iz 8. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022750
ZPP člen 213, 213/2, 214, 214/3, 215. OZ člen 569, 569/1, 574, 574/2. ZZZDR člen 181, 182, 183.
posojilna pogodba - dokazno breme - pristnost listine - sprememba navedbe tožene stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimernost dokaza - skrbništvo za poseben primer - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi
Tožnik na podlagi predloženega potrdila o dolgu, na katerem je toženčev podpis, terja plačilo posojenih zneskov od toženca. Ker toženec trdi, da je navedena listina ponarejena oziroma da je vtoževani znesek v celoti vrnil, je na njem dokazno breme, da ovrže pristnost listine oziroma dokaže vračilo izposojenih zneskov.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/1, 308/3. SPZ člen 137, 137/1. ZZK-1 člen 134, 134/1.
postopek preizkusa terjatev - zavarovana terjatev - ločitvena pravica - plomba - napotitev na pravdo
Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.
negatorna tožba - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - neposredni motilec - prenova vodovodnega omrežja - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - javna korist - soglasje lastnika za poseg - opustitev izvedbe dokazov - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Pri negatorni tožbi je pasivno legitimiran neposredni motitelj in tudi tretji, ki ima zaradi ravnanja neposrednega motitelja proti lastniku neposredno korist, ki jo mora odobriti. Dejanje neposrednega motitelja mora tretji šteti kot svoje zaradi pridobitve neposredne koristi.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - gospodarski subjekt
Sodišče prve stopnje spregleda, da ZKP v prvem odstavku 94. člena taksativno našteva tiste, ki plačajo stroške ne glede na izid, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Tisti, ki so povzročene stroške dolžni plačati, pa so stranke (ne pa tudi državni tožilec) in udeleženci kazenskega postopka. Določba 94. člena ZKP torej ne zajema tudi podjetja oziroma gospodarskih subjektov. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00023040
OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 2, 3. ZPP člen 318.
poseg v lastninsko pravico - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - pojem in status javnih cest - kategorizirana javna cesta - protipravno ravnanje nosilca oblasti - gradnja ceste - sprememba prometnega režima - dejanska razlastitev - denarno nadomestilo - vrednost nepremičnine - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neprerekana dejstva - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - nečitljiv podpis - podpis zastopnika oziroma pooblaščenca - pristnost podpisa
Nečitljivo podpisane vloge zaradi teže zagrožene pravne sankcije (zavrženje vloge) ne gre enačiti s povsem nepodpisano vlogo (brez odvetnikovega žiga in podpisa), sploh pa ne v primeru, ko gre za podpis s strani pravne osebe, ki v postopku nastopa kot pooblaščena odvetniška družba, in ne kot sama stranka, ter ne obstaja utemeljen dvom glede identitete podpisnika oziroma glede pristnosti podpisa.
Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine za škodo (zmanjšanje vrednosti nepremičnin), ki jo je utrpel zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki mu je z izdajo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji in brez predpisanega predhodnega odkupa nepremičnin ali opravljenega postopka razlastitve (torej brez kakršnegakoli nadomestila) v dejanskem smislu odvzela lastninsko pravico na spornih nepremičninah, na katerih že potekajo ceste. Protipravnega ravnanja toženke torej v obravnavanem primeru ne predstavlja gradnja ceste na spornih nepremičninah, temveč sprememba obstoječega pravnega režima na že zgrajeni cesti, do česar je prišlo s kategorizacijo ceste z občinskim odlokom. Pred kategorizacijo cesta na spornih nepremičninah ni bila v javni uporabi, temveč je predstavljala prometno površino, na kateri se je opravljal promet na način in pod pogoji, kot jih je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določil lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.
Senat zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, katere dokazne predloge bo izvedlo. Razlog, zakaj ostalih predlaganih dokazov ni izvedlo oz. je dokazne predloge (zaslišanje strank) zavrnilo, je navedlo v izpodbijani sodbi, in sicer da je vsa odločilna dejstva ugotovilo na podlagi navedb in listin. S tem je svojo odločitev utemeljilo.
neupravičena uporaba - plačilo uporabnine - solastnik - uporaba stvari v solastnini - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi
Če solastnik nepremičnino brezplačno uporablja sam, pa takšna uporaba ni posledica izjavnovoljnega ravnanja ostalih solastnikov, posega v njihova lastninskopravna upravičenja na nepremičnini. Če mu pri tem nastane korist, jo je dolžan ostalim solastnikom povrniti. Prikrajšani solastnik mora za utemeljenost svojega zahtevka za povrnitev koristi oziroma plačilo uporabnine dokazati: a) da je solastnik nepremičnine, b) da jo drugi solastnik brezplačno uporablja sam ali souporablja v obsegu, ki presega njegov idealni del, da gre torej za „uporabo tuje stvari“ in je zato okoriščen in c) da za brezplačno uporabo oziroma okoriščenje nima pravnega temelja. Solastnik, ki nepremičnino uporablja, pa se bo lahko razbremenil svoje obveznosti plačila uporabnine, če bo zatrjeval in dokazal: a) da je dobroverni posestnik celotne nepremičnine (drugi odstavek 95. člena SPZ), ali b) da ima s solastnikom sklenjen dogovor, na podlagi katerega lahko brezplačno uporablja celotno nepremičnino, ali c) da je solastnik z dovoljenjem do preklica (prekarij) privolil v svoje prikrajšanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022746
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 13, 13/2, 1019, 1019/3. ZPotK-1 člen 2, 2-9, 2-10, 15, 15/2, 15/3.
pogodba o odobritvi limita - solidarno poroštvo - pravica do izjave - dokaz z zaslišanjem strank - grajanje procesnih kršitev - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - stečajni postopek nad dolžnikom - zapadlosti terjatve zoper dolžnika - odstop od pogodbe - gospodarska pogodba - potrošniški kredit
Toženec je pogodbo o odobritvi limita podpisal kot zakoniti zastopnik limitojemalca in kot solidarni porok. Vsekakor je imel možnost, da se seznani z vsebino pogodbe oziroma s svojo vlogo v pogodbenem razmerju. Če se ni, gre za neskrbnost, ki lahko bremeni le njega.
S tem, ko sta bila opozorjena na zapadlost terjatve zoper glavnega dolžnika, sta bila toženca kot solidarna poroka ustrezno seznanjena z upravičenjem tožnice, da zoper njiju zahteva izpolnitev iste obveznosti. Bistvo solidarnega poroštva je namreč v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev zapadle obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka.
ZST-1 člen 18. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 tarifna številka 5122.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - postopek na prvi stopnji - enkratno plačilo sodne takse - pritožbeni postopek - sodna taksa za pritožbo - upoštevanje že plačane sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zavrnitev pritožbe
ZST-1 sicer določa načelo enkratnega plačila takse za postopek na posamezni stopnji, vendar to ne velja za nov pritožbeni postopek pred sodiščem druge stopnje. V tem primeru se za vsako novo pravno sredstvo odmeri nova sodna taksa. Za novi postopek na višji stopnji zakon upoštevanja že plačane takse za predhodni postopek ne določa, zato je za vsak postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje treba plačati polno takso.