TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v:

- I. in III. točki izreka tako, da se znesek 21.997,54 EUR zviša na 41.900,07 EUR;

- II. točki izreka tako, da se ta pravilno glasi: „Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 19.331,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 8.569,52 EUR od 27. 10. 2010 dalje do plačila, od zneska 3.581,41 EUR od 31. 5. 2011 dalje do plačila, od zneska 3.592,62 EUR od 1. 8. 2012 dalje do plačila in od zneska 3.588,05 EUR od 29. 4. 2013 dalje do plačila“;

- V. točki izreka pa tako, da pravdni stranki nosita vsaka svoje pravdne stroške.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje plačati stroške pritožbenega postopka v višini 45,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Prispevki, ki jih je tožnik upravičen terjati od toženca na podlagi prvega odstavka 18. člena ZOZP, so vsi prispevki, ki bi jih zavarovanec, ki je že dopolnil določeno dobo, plačeval, če ne bi bilo škodnega dogodka, od dne, ko jih ni več plačeval, do dneva, ko bi zaradi dopolnitve predpisane starosti in delovne dobe pridobil pravico do starostne pokojnine.

V 18. členu ZOZP ni osnove za revalorizacijo prispevkov, podlage pa ni niti v OZ kot splošnem predpisu. Škoda, ki je tožniku nastala zaradi izpadlih prispevkov v obdobju od dne škodnega dogodka do dneva vložitve zahtevka, predstavlja materialno škodo, plačilo vtoževane odškodnine iz tega naslova pa denarno obveznost, za katero v skladu s 371. členom OZ velja načelo monetarnega nominalizma. Valorizacija denarnih obveznosti, ki je nasprotje monetarnega nominalizma, je sicer dopustna v primeru ustreznega dogovora (372. člen OZ), za kar pa ne gre v tem primeru.