CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013178
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. OZ člen 3, 86, 86/1, 119.
nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - zakonska pojasnilna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - izvedeni finančni instrumenti - zmotna uporaba materialnega prava - kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - oderuška pogodba - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kavza pogodbe - causa credendi - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage - nejasni pogodbeni pogoji
Za zaključek, da je tožena banka v postopku sklepanja pogodbe naredila vse, kar je bilo treba, ne zadostuje ugotovitev, da sta tožnika s podpisom pogodbe potrdila, da sta bila v celoti seznanjena z rizikom eventualnega zvišanja obveznosti odplačila kredita v EUR, ki bi nastal kot posledica spremembe gibanja tečaja CHF, in še manj opredelitev temeljne pogodbene obveznosti tožnikov. Iz teh določb ne izhaja, kakšna je bila dejanska vsebina seznanitve in ali sta tožnika dejansko vedela, kako negotov je obseg njune obveznosti, prevzete s pogodbo. Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti tudi ne zadostuje dejstvo, da toženka ni posebej poudarjala prednosti kredita z valutno klavzulo in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Toženka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti. Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti. Toženka kot finančni strokovnjak je ravnala vestno in pošteno, če je v pogajanjih za sklenitev pogodbe nastopala odprto in je tožnikoma kot potrošnikoma posredovala informacije, ki sta jih potrebovala, da sta lahko sprejela poučeno in preudarno odločitev, se pravi, da sta imela dejansko možnost primerjati ponujene kreditne opcije med seboj ob upoštevanju celotnega obdobja odplačevanja kredita in ne le glede na trenutno stanje.
sprememba tožbe - sprememba vrednosti spora med postopkom - sprememba pristojnosti - nepristojnost sodišča - vročanje stranki - pravica do izjave stranke
Utemeljen je očitek, da bi moralo sodišče toženi stranki dati možnost, da se o predlagani spremembi tožbe izjavi, in šele po tem ustrezno ravnati glede na 185. člen ZPP.
zavrženje tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev stroškov upniku - prijava terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku - stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - neenotna sodna praksa - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - izdaja odločbe
Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013539
KZ-1 člen 211, 211/1.. ZKP člen 358, 358-1, 383, 435.
kaznivo dejanje goljufije - oprostitev obtožbe - razlogi za oprostitev obtožbe - izrek sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - predlog za ponovno zaslišanje priče
Za oprostilni izrek zadostuje, da je v njem navedeno, da sodišče obdolženca oprošča obtožbe po 358. členu ZKP. Iz katerih razlogov je sprejelo tako odločitev, pa je sodišče dolžno pojasniti v obrazložitvi sodbe, kar je v obravnavnem primeru tudi storilo. Zato pritožbena izvajanja, ki grajajo pravilnost prvostopenjskega izreka, niso utemeljena, sicer pa presegajo tudi pritožbeni okvir glede na to, da je pritožba vložena le zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Kršitve, ki jih je glede na določbo 383. člena ZKP pritožbeno sodišče dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
Ker je tožena stranka zatrjevala obstoj dogovora o sukcesivnem plačevanju dolga, ni mogoče šteti, da je zato, ker ni odgovorila na vlogo tožeče stranke, v kateri je ta obstoj takšnega dogovora zanikala, priznala, da ima tožeča stranka do nje zapadlo denarno terjatev oziroma da zatrjevani dogovor res ne obstaja.
ZVEtL-1 člen 19, 24, 27, 57, 57/3. ZPDS člen 6, 7. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - kupoprodajna pogodba - predmet kupoprodajne pogodbe - kletni prostor pod ploščadjo med objekti - stvar izven pravnega prometa - ničnost kupoprodajne pogodbe - zavrnitev predloga stranke - prijava udeležbe - pravni interes - upravnik stavbe v etažni lastnini
Sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje spornih vprašanj niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1. Če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, odloči v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00012509
ZPP člen 163. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 354, 354/1.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov
V stečajnem postopku priglašena terjatev iz naslova stroškov je bila prerekana, o njej je bilo odločeno šele z uvodoma navedeno odločbo sodišča prve stopnje, zato ni utemeljena pritožbena trditev, da je ta terjatev nastala do začetka stečajnega postopka. Ta terjatev je zato obveznost prvega toženca, ki je nastala po začetku stečajnega postopka (med potekom stečajnega postopka), pravilo četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, da se uveljavljani dajatveni zahtevek za plačilo terjatve spremeni v zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, pa se uporablja za uveljavitve terjatve v pravdnem postopku, ki se je začel pred začetkom stečajnega postopka. Pred začetkom stečajnega postopka pa je tožnik v pravdi uveljavljal (določno) le terjatev v okviru glavnega zahtevka.
potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v obravnavani zadevi, je nedvomno potekel, zato se pritožnik neutemeljeno zavzema, da se postopek zavarovanja ne ustavi in da se v zemljiški knjigi ohrani vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve.
dejanska razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izgradnja ceste - dejanski odvzem iz posesti - namembnost zemljišča - varovalni pas ceste
Z izgradnjo ceste je bila izvršena dejanska razlastitev. Obe razlastitvi - dejanska in pravno formalna - predstavljata razlastitveni postopek, ki se je začel z dejanskim odvzemom posesti in končal z izdajo razlastitvene določbe.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/4, 12b, 12b/1. ZPP člen 212.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditve o pravnoodločilnih dejstvih - blokada poslovnih računov - gotovinsko poslovanje - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Kadar sodišče ugotovi, da stranka premoženje ima, lahko ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če prosilec izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. prodati zalog in naložb) oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012433
ZPP člen 318, 338, 338/2.
zamudna sodba - nevložitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - afirmativna litiskontestacija - priznanje navedb - priznanje dejanskih trditev - nasprotje med razlogi - izpodbijanje zamudne sodbe - najemodajalec kot nelastnik - sklenitev najemne pogodbe
V sistemu afirmativne litiskontestacije se pasivnost tožene stranke ocenjuje kot priznanje dejanskih navedb v tožbi. Vsa dejstva, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v zamudni sodbi, izhajajo iz tožbe in ne drži, da je obrazložitev sodbe sama s seboj v nasprotju.
zastaranje zamudnih obresti - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Zamudne obresti so zastarale tri leta po glavni obravnavi v pravdnem postopku. Zaključek se je nanašal na takoimenovane neprave judikatne terjatve iz naslova obresti, ki zastarajo v treh letih po koncu glavne obravnave.
ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 41, 41/1, 86.
pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - izbrisna tožba - poslovno nesposobna oseba - nerazsodnost - alkoholizem - ničnost pogodbe - dokazovanje - dokaz z izvedencem - pomanjkljivo izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodbe, da je bilo mnenje jasno, natančno in prepričljivo, ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o nedokazanosti tožbene trditve, da pokojni ob sklenitvi obravnavanih pogodb ni bil razsoden, se pravi, da ni bil sposoben razumeti pomena izjave poslovne volje in njenih pravnih posledic, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP.
izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - disciplinski postopek - disciplinski organ - disciplinska odgovornost - pravica do obrambe - pravica do sodnega varstva - odločba disciplinske komisije - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - potrebni stroški
Spore o veljavnosti oziroma zakonitosti izključitve člana iz društva je treba uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Tožena stranka (društvo) je dolžna v postopkih izključitve članov spoštovati minimalne procesne standarde, ki prizadeti osebi omogočajo enakopravno, učinkovito in pošteno varstvo njenih pravic. Odgovornost člana društva za kršitev obveznosti, ki so predpisane z zakonom ali internim aktom društva, je potrebno ugotavljati v disciplinskem postopku.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - skupni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupna kotlovnica več objektov - litispendenca
Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje načeloma ni ovire, da bi se v istem postopku odločalo o vzpostavitvi etažne lastnine na dveh stavbah, vendar ne v okoliščinah konkretnega primera, ko že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL za drugo stavbo (v kateri se nahaja skupna kotlovnica), ki pa (v času odločanja) še ni (bil) končan.
nezakonito pridobljen dokaz - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti
Pravilno je preiskovalna sodnica zaključila, da je v obravnavanem primeru potrebno tehtati med pomenom in nevarnostjo kršitve z vidika Š. na eni strani in pravicami oškodovane družbe, v katere je bilo poseženo z več kaznivimi dejanji, storjenimi s strani več oseb ter njenem interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic in premoženja na drugi strani. Poudariti je še potrebno, da je H.P.S. dal pregledati trdi disk v zvezi s kaznivimi dejanji, ki se osumljeni očitajo, z ničemer pa ni dokazano niti izkazano, da so se na računalniku oziroma trdem disku nahajale kakšne vsebine, ki so bile izključno last Š. ter bi jih S. na kakršenkoli način uporabil. Ponovno je potrebno poudariti, da je njegov interes bil v preprečitvi nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj na račun njegove družbe S.M. d.o.o. in je zato povsem utemeljen. Če sta bila trdi disk in prenosnik last Š., se postavlja vprašanje ali je imela od odgovorne osebe dovoljenje, da je na "osebnem" računalniku shranjevala poslovno dokumentacijo družbe G. d.o.o., in sicer pogodbe o poslovnem sodelovanju, kreditne pogodbe, izdane račune itd., vse navedeno pa uporabila za izvrševanje kaznivih dejanj.
Pravilno je zato preiskovalna sodnica ob načelu sorazmernosti ugotovila, da je bil interes H.P.S., ne glede na kršitev pravice do zasebnosti T.Š., močnejši. Pri tem je zlasti potrebno upoštevati višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, cilj H.P.S. pa je bil zavarovanje interesov družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013529
ZD člen 2, 123, 132. ZPP člen 233, 235.
predmet dedovanja - premoženjska pravica - terjatve zapustnika - terjatev zapustnika, ki jo uveljavlja dedič - obstoj terjatve do dolžnika - posojanje denarja - posojilna pogodbe - univerzalno pravno nasledstvo - dokazi in izvajanje dokazov - priče - dokazna ocena izpovedbe prič - trditveno in dokazno breme - pravna dobrota oprostitve pričanja
Ne gre prezreti, da sta priči sicer res zanikali, da bi jima bilo znano, da je pokojni posojal denar, a je sodišče utemeljeno izpostavilo, da sta navedeni v zapustnikovem pisnem koledarju ne seznamu dolžnikov in sta na sodišču izkoristili pravno dobroto in odklonili odgovor na vprašanje, ali sta prejeli poziv na vračilo dolga. Zato je na podlagi vsega navedenega njuno izpovedbo pravilno ocenilo kot manj prepričljivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014776
KZ-1 člen 204, 204/2, 207, 207/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje roparske tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Iz razlogov napadene sodbe ni mogoče jasno razbrati ali je sodišče prve stopnje obdolženko oprostilo obtožbe, ker ni dokazano, da je storila tatvino, ali zato, ker je bila ukradena stvar brez vrednosti (tester), ali zato, ker ni dokazano, da je uporabila silo napram oškodovanki, da bi obdržala ukradeno stvar ali pa celo zato, ker je bila reakcija oškodovanke glede na njeno stanje nosečnosti in vrednost testerja pretirana, ko je skušala na vsak način zadržati obdolženko in je od nje zahtevala, da tester vrne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016911
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1. ZLPPTR člen 29, 29/2. OZ člen 90, 90/2, 90/4.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - soglasje vlade - ničnost - ničnost pravnega posla - prepoved manjšega pomena
Pravilna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da ni šlo za prepoved manjšega pomena in da zato sporni posel z izpolnitvijo ni konvalidiral (drugi odstavek 90. člena OZ). Četrti odstavek 29. člena ZLPPTR jasno določa, da so nični pravni posli, sklenjeni v nasprotju z določbami tega člena (kar se nanaša tudi na obravnavano zadevo), ker Vlada Republike Slovenije ni dala soglasja iz drugega odstavka 29. člena tega zakona za odtujitev spornih nepremičnin. Ob tako jasni zakonski dikciji in upoštevajoč namen te norme (nadzor nad prometom z zemljišči) ni mogoče trditi, da je šlo v danem primeru za prepoved manjšega pomena.