ZDSS-1 člen 63, 63/1,63/2. ZPP člen 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
postopkovna kršitev - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - odprava procesnih kršitev - stanje v času odločanja
Sodišče prve stopnje je bilo dolžno presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca, ki sta bili izdani glede na dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja pristojnih organov toženca. Kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja ni bilo več obseženo z izdanimi odločbami toženca.
V obravnavani zadevi ne gre za procesno situacijo, ko pritožbeno sodišče ne bi moglo samo odpraviti postopkovne kršitve. Pooblastilo za odpravo navedene kršitve ima v 6. alineji 358. člena ZPP, ki prepoveduje razveljavitev sodbe in vračanje zadeve v novo sojenje, če lahko samo odpravi kršitve določb postopka (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pritožbeno sodišče lahko ugotavlja, kakšen vpliv je imela kršitev. In če narava kršitve to dopušča, ne more biti ovir, da bi takšno kršitev lahko tudi odpravilo in sicer brez obravnave, ki bi bila v takih primerih popolnoma prazna in sama sebi namen. Za tak primer gre tudi v tej zadevi.
ZDSS-1 člen 34, 34/1, 43, 43/4. ZIZ člen 272, 272/2, 273. ZZ člen 36, 36/1.
razpis prostega delovnega mesta direktorja zavoda - neutemeljena začasna odredba - načelo koneksnosti - prepoved sklenitve pogodbe eni stranki - pravnomočna sodba - prenehanje mandata - razveljavitev razpisa za delovno mesto direktorja
Predlagana začasna odredba ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti), zaradi česar ni primerna za začasno ureditev spornega razmerja med strankama. Predlagana prepoved sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k njej presega terjatev iz tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala odpravo sklepa Upravnega odbora toženca o izboru in imenovanju A. A. za direktorja toženca z dne 15. 4. 2025 ter ponovitev postopka izbire kandidata za razpisano delovno mesto direktorja toženca.
Razveljavitev razpisa za izbiro direktorja javnega zavoda in njegova ponovitev je mogoča tudi v primeru razveljavitve sklepa o izbiri in imenovanju direktorja, če je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri (prvi odstavek 36. člena ZZ). Če je razveljavljen sklep o izbiri in imenovanju, mandat direktorju, ki je funkcijo nastopil na podlagi tega sklepa, preneha samodejno na podlagi pravnomočne sodbe, razrešitev torej ni potrebna.
Sodišče prve stopnje je predlagano začasno odredbo pravilno zavrnilo že iz razloga, ker tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja vtoževane odškodninske terjatve zoper toženko.
OZ člen 150. ZPP člen 154, 154/1, 155, 214, 214/2, 163, 163/7.
odškodninska odgovornost delodajalca - samovoljno ravnanje - krožna žaga kot nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - navodila delodajalca - elementi odškodninske odgovornosti - stroški postopka - pravočasna priglasitev stroškov
Tožnik ni dokazal vseh elementov krivdne odgovornosti. Čeprav toženka ni ustrezno usposobila tožnika za varno delo, takšna opustitev ni povzročila tožnikove poškodbe. Vzrok za nastanek poškodbe je bil izključno na strani tožnika oziroma njegovega nepravilnega ravnanja (samovoljne uporabe krožne žage za les, ki je toženka ni uporabljala).
Sodišče prve stopnje je o sporu odločilo na seji senata v odsotnosti strank, brez zaključka glavne obravnave, potem ko sta se stranki po opravljenih treh narokih odpovedali nadaljnji glavni obravnavi. V tej procesni situaciji bi glede stroškov postopka moralo smiselno uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP in šteti, da lahko toženka zahteva povrnitev stroškov v zakonskem roku 15 dni po prejemu sodbe.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - zavrženje dela tožbe - pomanjkanje pravnega interesa
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
Ker sodišče pri sodbi na podlagi pripoznave ne ugotavlja dejstev in opravi preizkus le po tretjem odstavku 3. člena ZPP ter tudi ne uporabi materialnega prava, je obrazložitev sodišča prve stopnje v sodbi zadostna (peti odstavek 324. člena ZPP).
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 324, 324/5, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delno zavrženje tožbe - neizkazanost pravnega interesa - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - začasna nezmožnost za delo
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
Zahtevek ni nedopusten zahtevek in zato tudi pripoznava začasne nezmožnosti za delo ne more biti nedopustna. Tako ne gre za nedopustno razpolaganje strank in sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nagrada in stroški odvetnika - potrebni stroški postopka - utemeljene okoliščine - svobodna izbira odvetnika
Sodišče prve stopnje je tožniku materialnopravno zmotno priznalo potne stroške za prihod na sodišče in stroške urnine za odsotnost iz pisarne za pooblaščenca, ki si ga je tožnik izbral zunaj okrožja sodišča prve stopnje. Ustaljena je sodna praksa, da ti stroški ne gredo stranki samodejno in v vseh primerih, temveč le, kadar to utemeljujejo okoliščine primera. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v odgovoru na pritožbo ni navedel nobene okoliščine, ki bi utemeljevala izbiro odvetnika zunaj okrožja sodišča (npr. bližina tožnikovemu bivališču, predhodno sodelovanje z odvetnikom, ki upravičuje posebno zaupanje med njima).
ZDR-1 člen 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3. ZPP člen 286, 286/3. ZVZD-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost delavca na delovnem mestu - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Čeprav je tožnica pred tem delala za toženko skoraj 40 let, že en tovrsten dogodek (opravljanje dela v visoko alkoholiziranem stanju) predstavlja hujšo kršitev pravil in obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnanja tožnice ne spremeni dejstvo, da ni pila na delovnem mestu, ampak večer prej. Delo je opravljala v skladišču, kjer viličarji vozijo palete, sodelovala je pri pripravi izdelkov in palet, prisotna je bila ob natovoru, zato je obstajala velika nevarnost, da pride do poškodb. Poleg tega je morala skrbeti za pravilno oznako blaga, ob napačni oznaki blaga pa bi toženki lahko nastala premoženjska škoda v obliki penalov. Toženka je tako dokazala, da je bilo izjemno pomembno, da so tožnica in ostali delavci spoštovali pravilo, da dela ne opravljajo pod vplivom alkohola, saj bi lahko prišlo do hudih poškodb, nastala pa bi lahko tudi materialna škoda.
ZPIZ-2 člen 100, 100/1, 401, 401/1, 401/2, 401/4, 403, 403/3, 403/8. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-3, 34/7, 34/8, 144, 144/1, 210. ZPP člen 287, 339, 339/1.
invalidnina - dodatek za pomoč in postrežbo - gostota zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic - možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
V osmem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je določeno, da zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena. V tej zadevi je odločilno zgolj vprašanje pretežnosti zavarovanja, torej ali je bil tožnik do nastanka telesne okvare zavarovan za ožji ali za širši obseg pravic. Tožnik uveljavlja, da sam ni sklenil zavarovanja, torej da se ni prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje in da take vključitve kasneje tudi ni odobril. S tem v zvezi je predlagal tudi izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je tak dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo. S tem je bila tožniku odvzeta možnost dokazovanja, da je prišlo do napak v zvezi z vključitvijo tožnika v obvezno zavarovanje.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu po določbah 154. člena ZPP.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/1-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - pomanjkanje pravnega interesa - zavženje tožbe
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
Tožnik je tožbo kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se tožba lahko vloži v roku 30 dni na Delovno in socialno sodišče, le-to vložil po poteku tega roka.
ZUJIK člen 45, 48a, 48a/1, 48a/2. Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (2008) člen 1, 1/2, 5, 5/6, 5/9. ZJU člen 24, 25.
arbitrarnost odločanja - glasbenik - pogoji za priznanje naziva - zasebnopravno razmerje - smiselna uporaba ZUP
Toženka je dolžna spoštovati določbe zakona (48.a ZUJIK), ki delavcu zagotavljajo določene pravice, če so izpolnjeni zakonski pogoji, ki so natančneje določeni v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Pravna ureditev podelitve naziva vrhunski glasbenik toženki ne omogoča arbitrarnega odločanja, komu bo to pravico zagotovila.
Postopek odločanja o podelitvi naziva vrhunski glasbenik se tako nanaša na zasebnopravno razmerje med delavcem in delodajalcem. Pri odločanju o pravicah iz delovnega razmerja v javnih zavodih se ZUP uporablja zgolj smiselno (45. člen ZJUIK v zvezi s 24. in 39. členom ZJU), saj ne gre za odločanje nosilca oblasti o javni pravici, obveznosti ali javnopravnem interesu posameznika.
ZUPJS člen 5, 32, 32/1, 42, 42/1, 42/2, 42b, 42b/1.
denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - sporočanje sprememb - Center za socialno delo (CSD) - periodični dohodek
Ni relevantno, ali je tožnik spremembo periodičnega dohodka sporočil pravočasno, temveč je edino bistveno, kdaj je do spremembe prišlo. Upravičenec mora torej CSD podatek, da je prišlo do spremembe pri periodičnem dohodku zaradi začetka prejemanja pokojnine sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici po uradni dolžnosti na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00086823
OZ člen 963, 963/4. ZDR-1 člen 177, 177/1. URS člen 22, 23. ZPP člen 11, 154, 154/3, 190, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
prekluzija navedb - zavarovalnica - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - denarna kazen za pooblaščenca - dolozno ravnanje - odbitna franšiza - namerno ravnanje
Tožnik materialnopravno zmotno meni, da je prišlo do zakonskega prenosa terjatve s tožnika na zavarovalnico. Četrti odstavek 963. člena OZ namreč določa, da ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalnico te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročil delavec pri zavarovancu, razen če jo je povzročil namenoma.
Ker tožniku izplačana zavarovalnina ni pokrila celotne škode, lahko preostanek zahteva od povzročitelja. Toženec mu mora tako plačati še 666,54 EUR, kolikor manj je tožnik prejel od zavarovalnice zaradi odbitne franšize, dolžan pa je tudi zamudne obresti od dne vložitve tožbe do plačila.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožnik v postopku ni uresničeval svojih pravic z ustrezno skrbnostjo, saj pred vložitvijo tožbe (oziroma po prejemu odgovora nanjo) ni preveril, ali mu je bil pretežni del odškodnine za škodo že povrnjen s strani zavarovalnice. Vendar pa ugotovljeno neskrbno vedenje ne daje podlage za ugotovitev, da je tožnik oziroma njegov odvetnik ravnal s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Za kaznovanje udeležencev pravdnega postopka se namreč po drugem odstavku 11. člena ZPP zahteva namerno oziroma dolozno ravnanje.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/2. ZPP člen 358, 358-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da omogoči zagovor - višina denarnega povračila - nezakonita odpoved
Namen seznanitve in zagovora je, da se delavcu omogoči, da se izjasni o očitkih. ZDR-1 izjemoma dopušča, da se zagovor opusti, in sicer če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev očitna, da je delavec zlorabil svoje pravice, mnenje, da se delavec zagovora ne bo udeležil, dejstvo, da tožnik ni sporočil, kdaj se bo vrnil na delo in v Slovenijo, ne zadošča. Navedene okoliščine ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev z očitanimi kršitvami in zagovor.
Tožnik je bil pri toženki zaposlen približno 14 mesecev. Reparacija mu je bila prisojena od 27. 7. 2024 do 8. 1. 2025, kar ni zelo kratko obdobje, poleg tega ima tožnik dobre zaposlitvene možnosti. Tožnik si je že našel drugo zaposlitev, le vedel ni povedati točnega datuma, kdaj bo pričel z delom, zaradi administrativnih postopkov. Upoštevati je potrebno tudi, da je bila odpoved nezakonita že iz procesnih razlogov. Vse navedene okoliščine utemeljujejo prisojo denarnega povračila v višini ene povprečne plače zadnjih treh mesecev in ne dveh plač.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poškodba pri delu
Tožnik je bil poškodovan v prometni nesreči kot voznik motornega vozila - reševalec. Tedaj je bilo ugotovljeno, da gre za poškodbo pri delu in več let je bil tudi v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu. Tožnik je bil obravnavan pri ZPIZ zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Priznanje invalidskih pravic in premestitev na drugo ustrezno delo pa ne pomeni, da je prišlo do pretrganja vzročne zveze.
zavrženje pritožbe - izčrpana pravna sredstva - nedovoljena pritožba
Pritožnik, ki ne izpodbija ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, navaja, da sam nima opravljenega pravniškega državnega izpita, da bi lahko nastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in da ni predložil predloga za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena, zaradi česar jo je z izpodbijanim sklepom tudi pravilno zavrglo.
ZDR-1 člen 6, 8, 24, 200, 200/5. ZJU člen 6, 6-13. ZODPol člen 67.
neizbrani kandidat - diskriminacija - odškodninska odgovornost delodajalca - prekluzivni rok za sodno varstvo - načelo pogodbene svobode - protipravnost
Skladno s petim odstavkom 200. člena ZDR‑1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec kandidatu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava (8. člen ZDR‑1). S sklicevanjem na splošna pravila odškodninskega prava tožnik ne more zaobiti okvira sodnega varstva neizbranega kandidata, kot je določeno v petem odstavku 200. člena ZDR‑1. To je omejeno s prekluzivnim 30-dnevnim rokom, z iztekom katerega preneha pravica uveljavljati odškodnino iz tega naslova. Tožnik je tožbo vložil dne 3. 2. 2023, kar je več kot tri leta po prejemu obvestila strokovne službe toženke z dne 19. 6. 2019.
Utemeljevanje protipravnega ravnanja delodajalca, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, čeprav ta izpolnjuje natečajne pogoje, ne daje podlage za odškodninsko odgovornost. Delodajalec se lahko prosto odloči, s kom, če sploh, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker se lahko prosto odloči tudi, da pogodbe o zaposlitvi ne sklene z nobenim od kandidatov, toženka s tožnikom ni bila dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi, četudi ga je izbirna komisija določila kot najprimernejšega kandidata. Razlog za njeno odločitev niti ni pomemben, saj od toženke v nobenem primeru ni mogoče zahtevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi.