TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa je v roku 8 dni dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 274,50 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne do plačila.

Novejša sodna praksa šteje, da je v zvezi s presojo zakonitosti odpovedi bistveno vprašanje, ali je odpoved učinkovala ali ne; da se učinkovanje nanaša na (pravno in dejansko) podlago odločitve, ne pa na predmet odločitve in da če sodišče ugotovi, da je odpoved nezakonita, je podana podlaga za ugotovitev, da delovno razmerje na podlagi odpovedi ni prenehalo oziroma da še vedno traja. Načeloma torej velja, da je le izrek o ugotovitvi razmerja predmet dopustnega odločanja v skladu s 181. členom ZPP, ne pa tudi odločanje o tem, ali je odpoved nezakonita. Vendar pa je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi glede na okoliščine primera (specifičen položaj, ko je tožnik sprejel ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 2. 2023, zato mu z nezakonito odpovedjo delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in je obstajalo še do 30. 11. 2024) in dikcijo tretjega odstavka 91. člena ZDR-1, po katerem se "v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem", ustrezno ugodilo postavljenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi in njeno razveljavitev ter razvezo novo podpisane pogodbe o zaposlitvi.

Ni utemeljen predlog toženke za prekinitev postopka in predložitev zadeve v presojo ustavnosti Ustavnemu sodišču, saj je le na splošno zatrjevala protiustavnost določb 74. in 89. člena ZDR-1, ki urejata pravni položaj vodilnih delavcev in razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Toženka ne navaja, s katero določbo ustave je v neskladju stališče, da statut d. d. ni prisilni predpis iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zgrešeno je stališče toženke, da je bila zaradi navedenih določb v situaciji, ko ni mogla postopati zakonito. Kogentne določbe zakona, ki dopuščajo odpoved pogodbe o zaposlitvi le v zakonsko predvidenih primerih, niso v neskladju z ustavo.

Položaj vodilnih delavcev za razliko od položaja poslovodnih delavcev ne dopušča odstopanja od običajnih načinov prenehanja delovnega razmerja.

Tožnik je vložil tožbo zaradi nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove; gre za individualni delovni spor iz točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče. Na stvarno pristojnost ne vpliva kasnejše prenehanje delovnega razmerja, saj je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje o sporih med nekdanjim delavcem in delodajalcem.