TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (drugi odstavek II. točke izreka ter drugi odstavek III. točke izreka) se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče mora v primeru, ko delavec zahteva reintegracijo, delodajalec pa predlaga sodno razvezo, posebej obrazložiti, zakaj interes delodajalca za razvezo pretehta nad interesom delavca za vrnitev na delo. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, temveč je brez tehtanja okoliščin in interesov obeh strank postopka nekritično sledilo predlogu toženke. Morebitne zaposlitve tožnice pri drugih delodajalcih, če so bile kratkotrajne, z vmesnimi prekinitvami ali le za krajši delovni čas, same po sebi ne utemeljujejo razveze pogodbe o zaposlitvi z datumom začetka take zaposlitve.

Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tudi s tem, ko je v drugem odstavku II. točke izreka ter drugem odstavku III. točke izreka sodbe zapisalo, da kar zahteva tožnica več ali drugače, sodišče zavrne. Izrek sodbe v tem delu je nerazumljiv, saj iz izreka ni razvidno, kakšen tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. V izreku mora biti jasno zapisana odločitev, saj le izrek postane pravnomočen, zato o odločitvi sodišča ni mogoče ugibati le na podlagi zapisa v obrazložitvi.