ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085975
OZ člen 171, 179, 360. ZPP člen 292.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine – prestajanje zapora – neugodne razmere – nezadosten prostor – deljena odgovornost – individualizacija odškodnine – merila za odmero – odmera škode po dnevih – zastaranje – začetek teka zastaranja – nepremagljive ovire – ponovna otvoritev glavne obravnave – materialno procesno vodstvo
Standard (7 m2 na zapornika), ki ga je določil Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ima le naravo priporočila, ki ga mora država upoštevati v okviru svojih objektivnih možnosti.
Tožnik bi se svojemu duševnemu trpljenju lahko izognil, če bi opustil svojo kriminalno dejavnost, tako pa je sam prevzel tveganje, da se bo, če ga bodo organi pregona odkrili, znova znašel v zanj neugodnih razmerah v zavodu, kjer naj bi mu bile kršene njegove človekove pravice. Vprašljivo je torej, ali je tožnik upravičen do popolne odškodnine.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na bistveno višje odškodnine iz prakse ESČP, saj so prav po stališču navedenega sodišča odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jih prisodijo domača sodišča v postopkih po EKČP, lahko tudi za več kot polovico nižje od tistih, ki bi jih v podobnih zadevah prisodilo ESČP.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je zastaranje tožnikove odškodninske terjatve pričelo teči že s samim prestajanjem zapora oziroma pripora. Pri tem pa ni upoštevalo, da je bila tožniku celotna nepremoženjska škoda lahko znana šele, ko je domnevna kršitev njegovih osebnostnih pravic prenehala. Poleg tega je bil tožnik zaradi odvzema prostosti vendarle v posebnem položaju, zato ni sprejemljivo stališče, da tožniku ničesar ni preprečevalo, da bi že prej zahteval pravno varstvo. Takšna pretoga razlaga sodišča glede pričetka teka zastaralnega roka nesorazmerno posega v tožnikovo pravico do odškodnine za zatrjevano škodo.
ZPP člen 212, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-8.
sklepčnost tožbe - dokaz o višini zahtevka - obračun kredita - vtoževani znesek - utemeljenost zahtevka - listina z vtoževanim zneskom - izračun - kršitev pravice do izjave
Ne more biti utemeljen razlog zavrnitve zahtevka, da vtoževani znesek ne izhaja iz nobenega listinskega dokaza, posebej, ker ni predložen obračun kredita. Iz tega izhaja, da sodišče prve stopnje ocenjuje, da bi tožeča stranka utemeljenost zahtevka lahko dokazala le, če bi predložila listino, iz katere bi izhajal prav vtoževani znesek. Takšno stališče je prestrogo. Ni namreč nujno, da prav vtoževani znesek izhaja iz listinskih dokazov. Dovolj je, če tožeča stranka pojasni, kako je le-tega izračunala in je ta obračun mogoče preveriti s podatki v listinah (če je seveda to, glede na ugovore nasprotne stranke, sploh potrebno).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078101
ZASP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 39, 45, 180, 180/2.
višina odškodnine za kršitev sorodnih pravic – običajen honorar – reparacija – civilna kazen – stroški postopka – uspeh v postopku
Dogovorjeni honorar je, kot že ime pove, tolikšen, kot ga dogovorita pogodbeni stranki. Običajni honorar pa je tisti honorar, ki bi bil običajen na trgu. Za presojo običajnega honorarja zato ne morejo biti merilo želje ene ali druge stranke, pač objektivno vprašanje, za kolikšen denar bi bil v danih razmerah zainteresirani kupec pripravljen kupiti kršeči primer. Nemška literatura zagovarja stališče, da ni pomembno, ali bi imetnik kršene pravice ali kršitelj bila pripravljena skleniti licenčno pogodbo, ali bi bil imetnik pravice sposoben, pridobiti primerno licenčnino. Kot primerna velja licenčnina, ki bi jo razumna pogodbena stranka razumno dogovorila
Izhodišče za izračun višine podatkovne baze z vidika ponudnika baze prodajalca je sicer lahko višina stroškov, vloženih v izdelavo baze. Vendar pa tista metoda za izračun odškodnine, ki povsem ignorira honorar, ki bi bil na trgu običajen, oziroma pričakovan ali vsaj sprejemljiv za obe pogodbeni stranki, ni skladna z zakonom.
Sočasno ponujanje istih produktov (ponudnikov) na internetnih straneh dveh ponudnikov je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča razumen razlog za 50% nižje nadomestilo od tistega, do katerega bi bil upravičen ekskluzivni ponudnik.
Tožeča stranka je v tem sporu postavila več zahtevkov, vendar za nobenega od njih (razen za denarnega) ni navedla vrednosti spornega predmeta. Zato uspeh ali neuspeh z ostalimi zahtevki (razen denarnega) na odmero pravdnih stroškov ne more imeti vpliva.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže tudi pravno domnevo, da dediščino sprejema.
začasna odredba – začasna mesečna preživnina – dejstva, navedena v pritožbi – predlaganje dokazov v pritožbi
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljila z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka, niti ni navedla nujnih stroškov za svoje preživljanje in preživljanje drugih, na podlagi česar bi lahko sodišče prve stopnje zaključilo, da A. nujnih potreb s svojimi dohodki ne more v celoti pokriti.
Ker pa je to storila v pritožbi in ker je v postopku iz razmerij med starši in otroki dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze tudi v pritožbi, bo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo v ponovljenem postopku obravnavati v pritožbi navedena dejstva in predložene dokaze.
omejitev dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku smrti zapustnika - izplačila socialne pomoči
Ni utemeljena pritožbena graja, da so izplačila socialne pomoči občasne dajatve, ki zastarajo v treh letih ZD in ZSVarPre kot specialna predpisa izrecno določata omejitve dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku zapustnikove smrti, zato uporaba splošnih določb OZ o zastaranju občasnih terjatev ne pride v poštev.
ZGD-1 člen 35, 404, 404/5, 515, 515/1, 521, 521/1, 521/1-7, 522. ZSReg člen 8, 8/5. ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/1-1.
prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo – nedelovanje poslovodstva – začetek postopka prisilne likvidacije po uradni dolžnosti – vodenje družbe – obseg prokure – pritožba družbenika in prokurista – učinek vpisa v sodni register
Posle družbe z omejeno odgovornostjo vodijo en ali več poslovodij/direktorjev, prokurist pa po zakonu glede na obseg prokure nima pooblastil za vodenje družbe.
V skladu z določbo petega odstavka 8. člena ZSReg se na neseznanjenost glede podatka o prenehanju pooblastila edini direktorici družbe, ki je bil vpisan v sodni register in javno objavljen, edini družbenik družbe neutemeljeno sklicuje.
nagrada za pregled spisa in druge dokumentacije - pregled spisa na sodišču
Ker je drugi dolžnik pooblastil odvetniško družbo še preden je začasni zastopnik opravil kakršnokoli samostojno storitev (vložil ugovor zoper sklep o izvršbi), je lahko zaračunal nagrado po tar. št. 39 OT. Nagrada po tej tar. št. ne pomeni, da bi šla odvetniku samo v primeru osebnega pregleda spisa na sodišču in o čemer naj bi bil po mnenju drugega dolžnika v spisu obvezen uradni zaznamek.
motenje posesti – hrup od električnega generatorja – prepovedane imisije – preseganje krajevno običajne meje – razpravno načelo
V teoriji in sodni praksi je sprejeto, da so lahko tudi imisije poseg v posest, torej tudi predmet posestnega varstva, in sicer če odvrnejo posestnika od uporabe stvari ali ga pri njej motijo. Vendar le, če so prepovedane, torej takšne, ki čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.
ZFPPIPP člen 400, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4, 34/5.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prognoza upravitelja - nezmožnost dolžnice prejeti višje prejemke
Upravitelj ni izrekel prognoze o nezmožnosti dolžnice, da pridobi do poteka preizkusnega obdobja višje prejemke od prejemka socialne pomoči, ki ga prejema. Glede na okoliščine na strani stečajne dolžnice (njeno izobrazbo, zdravstveno stanje in njeno mladost) ne zadošča le upraviteljeva ugotovitev, da dolžnica zaposlitve ne najde.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je strniti zaključek, da tožnik pogodbe od junija 2007 sploh ne izpolnjuje, ter da so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo odločitev za to kvečjemu v ravnanju tožnikovih sorojencev, česar ni mogoče pripisati toženki, ki je bila tudi po tožnikovi odselitvi še vedno pripravljena sprejemati njegove izpolnitve obveznosti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilna materialnopravna presoja, da je izpolnjen razvezni pogoj neizpolnjevanja obveznosti po tretjem odstavku 120. člena ZD.
postopek v gospodarskih sporih - sodne počitnice - odgovor na odgovor na tožbo - procesni rok
Tožba, s katero stečajni upnik zahteva ugotovitev obstoja svojih prerekanih terjatve do stečajnega dolžnika in ločitvene pravice, ni nujna zadeva iz 8. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Gre le za gospodarski spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, kot je opredeljen v 6. točki 483. člena ZPP. Za tak (gospodarski) spor pa sodišče v času sodnih počitnic ne dela. Ker je (bil) tožeči stranki določen rok za odgovor oziroma izjavo na odgovor tožene stranke na tožbo, procesni rok, ta rok v času sodnih počitnic ni tekel.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZNP člen 21, 146.
nujna pot – pogoji za dovolitev nujne poti – stavbno zemljišče – dokazovanje z izvedencem – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Za redno rabo stavbnega zemljišča, četudi je trenutno nezazidano, je potreben dostop z vozili.
Postopek za določitev nujne poti spada med nepravdne postopke, v katerih predlagatelj ni dolžan postaviti izrecnega zahtevka o tem, kako naj sodišče odloči, če pa ga, pa nanj sodišče ni vezano (21. in 141. člen ZNP). Vezano je le na trditveno in dokazno gradivo.
V primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pravne posledice sodbe ne bi v ničemer zadevale pravnega položaja podizvajalca. Predlagateljica lahko na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila z drugo tožnico od te zahteva plačilo za opravljena dela. Tudi če bi bilo v tej pravdi s sodbo ugotovljeno, da dela, ki naj bi jih opravila predlagateljica, niso bila opravljena oziroma so bila opravljena z napako, to ne bi vplivalo na njen pravni položaj v morebitni pravdi proti drugi toženki, v kateri bi predlagateljica dokazovala, da so bila dela v celoti in pravilno opravljena in bi plačilo teh del zahtevala od druge tožnice. Druga tožnica se v tem primeru ne bi mogla uspešno sklicevati na svoj lastni neuspeh v obravnavanem postopku.
starejši mladoletnik - nestrinjanje s predlogom za odreditev pripora - sklep senata za mladoletnike o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja
Brez konkretnega opisa dejanja je senatu za mladoletnike pritožbenega sodišča onemogočeno odločanje o tem, ali so pritožbeni očitki mladoletnikove zagovornice, ki problematizirajo obstoj zahtevanega dokaznega standarda, utemeljeni ali ne. Opis dejanja mora biti konkretiziran tako, da je mogoče preizkusiti, na kateri historični dogodek se nanaša.
ugotovitev lastninske pravice – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestovanje – pasivna legitimacija – imetnik pravice uporabe – dejanska raba
Ob uveljavitvi ZLNDL dne 25. 7. 1997, pravni prednik toženke, kljub temu, da je bil v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice uporabe, tega zemljišča ni uporabljal in ga ni imel v posesti. Uporabljala ga ni in ga ni imela v posesti tudi ne toženka, temveč so ga imeli v dejanski rabi lastniki stanovanj stanovanjske stavbe, tudi tožniki oziroma njihovi pravni predniki. Z uveljavitvijo ZLNDL so zato kot dejanski imetniki pravice uporabe originarno (izvorno) pridobili lastninsko pravico.
prodajna pogodba – odgovornost za napake – grajanje napak – podjemna pogodba – zahteva po odpravi napak – zadržanje plačila kupnine
Toženec ima po določilih pogodbe pravico do zadržanja dela kupnine zgolj v višini svoje terjatve do tožnice iz naslova grajanih in v roku neopravljenih napak, ki jih je odpravil sam, pri čemer se glede preostanka posojila (zadržane kupnine) oblikuje nova glavnica, ki jo toženec odplačuje skladno z določili in pogoji IV. člena pogodbe. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica vseh grajanih napak v roku ni odpravila, kot pravilno opozarja pritožba, toženca ne upravičuje do zadržanja celotnega dela neplačane kupnine, temveč v višini toženčeve terjatve.
Tožena stranka je ravnala protipravno, ker ob izkazanih pogojih 631. člena OZ ni plačala podizvajalki, čeprav je že pred plačilom glavnemu izvajalcu razpolagala z njenim zahtevkom za plačilo.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neporavnane obveznosti - zakonska domneva - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - položaj upnikov glede na izbrisni razlog - konkurenca pravic - namen postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - odstranitev nedelujočih pravnih subjektov iz pravnega prometa - varstvo upnikov - nemoteno uživanje lastninske pravice - domneva izbrisnega razloga
V kolikor pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, niso podani pogoji za izbris te osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj dejstvo, da je izpolnila vse svoje obveznosti, predstavlja enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je podan izbrisni razlog iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Obstoj neporavnanih obveznosti pravne osebe torej preprečuje njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije (in zahteva opravo likvidacije ali stečaja, kot je pojasnilo Ustavno sodišče). To velja tudi v primeru zatrjevane in izkazane domneve izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedene v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ki obstaja, če je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja prekomernega in nedopustnega posega v pravico lastnika objekta do nemotenega uživanja njegove lastninske pravice, saj ima le-ta za varstvo svoje pravice na razpolago tudi druga pravna sredstva.