začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - objektivna nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - subjektivna nevarnost - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, ampak mora biti v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZIZ podano subjektivno delovanje dolžnika.
Glede na to, da tožeča stranka ni predstavila drugih okoliščin glede premoženjskega stanja tožene stranke, da bi se lahko štela nepremičnina kot njen neznatni del, je sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazala pogoja po tretjem odstavku 270. člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 78, 78/1, 78/2-2, 85, 85/1-1.
prisilna poravnava - cesija terjatve - upniški odbor - imenovanje v upniški odbor - procesna legitimacija upnika - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - fiktivni posli
Učinek cesije je v spremembi pripadnosti obligacijske pravice in njen prehod iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega subjekta. Prevzemnik s prevzemom terjatve pridobi vsa upravičenja, ki izvirajo iz te terjatve.
Iz namenske in sistematične razlage določb ZFPPIPP o upniškem odboru tako ne izhaja, da bi se omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP prenašale skupaj s terjatvijo.
stvarna pristojnost sodišča - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna, da sodijo v primeru, če je podana katera od izjem, navedena v drugem odstavku 32. člena ZPP. V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ni namreč mogoče šteti, da gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP, saj tožeča stranka ni niti katera od oseb, navedenih v prvi točki prvega odstavka 481. člena ZPP, niti samostojni podjetnik posameznik po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Ne glede na to, ali uveljavlja tožeča stranka terjatve do tožene stranke kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ali pa kot vinogradnik, v vsakem primeru v tem sporu nastopa kot fizična oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00041089
OZ člen 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZFPPIPP člen 270, 270/2. ZPP člen 3, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - prilagoditev tožbenega zahtevka - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - oškodovanje upnika - hipoteke - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
ZFPPIPP v drugem odstavku 270. člena določa, da če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno. Glede na to določilo mora sodišče prve stopnje v postopku, ki teče zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil morda nad dolžnikom začet stečajni postopek. Gre za tako dejstvo, ki vpliva na pravilno uporabo materialnega prava sodišča prve stopnje in na njegovo presojo, ali ne gre morebiti celo za nedovoljena razpolaganja v smislu 3. člena oziroma 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato bi sodišče prve stopnje to dejstvo moralo upoštevati, tudi če se nobena od strank nanj ni sklicevala, ter tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno spremeni.
Dejstvo vknjiženosti hipotek na predmetnih nepremičninah v korist hipotekarnih upnikov bo relevantno šele v morebitnem izvršilnem postopku in ne v predmetni pravdi. Kakšen bo dejanski uspeh izvršbe, za to pravdo ni pomembno. Pri oškodovanju upnika in vzročni zvezi se namreč upošteva premoženje, s katerim dolžnik jamči za izpolnitev svojih obveznosti in se ne zahteva, da je konkretno (dejansko) sposobno za poplačilo upnikove terjatve. Prav tako OZ v drugem odstavku 255. člena določa domnevo, da je pravno dejanje storjeno v škodo upnikov že, če zaradi njega dolžnik nima zadosti sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, in ne šele, če dolžnik zaradi njega nima dovolj izvršljivih, unovčljivih ali poplačilno sposobnih sredstev za izpolnitev terjatve. Pomembno je torej, ali dolžnik opisana sredstva sploh ima. Če sredstev za izpolnitev nima, se nadalje presoja, ali je temu tako zaradi njegovih pravnih razpolaganj. Čim dolžnik za prenos sredstev ni pridobil ustrezne (ekvivalentne) nasprotne dajatve, nastopi zmanjšanje njegovih sredstev zaradi takšnega razpolaganja.
stroški izvršitelja - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Na poročilu in obračunu plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja z dne 17. 9. 2019, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 19. 9. 2019, dohodna štampiljka pooblaščene odvetniške pisarne upnika, da ga je prejela 19. 9. 2019. Se pravi je upnik isti dan poslal sodišču vlogo s priglasitvijo stroškov. Upnik je takoj zahteval povrnitev stroškov, kot to določa osmi odstavek 38. člena ZIZ.
SPZ člen 37, 95, 97. ZZ člen 62, 65. ZLNDL člen 2. ZPP člen 286. ZPP-E člen 125, 125/1.
pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - dobroverni lastniški posestnik - lastninska pravica na nepremičnini - neupravičena pridobitev - razpolagalna sposobnost - izvrševanje posesti - posredni posestnik - uporabnina - prodajna pogodba - prodaja tuje stvari - ničnost prodajne pogodbe - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dobra vera - javni zavod - pravilo o prekluziji
Ob posebnih okoliščinah primera (nacionalizacija nepremičnine z namenom zgraditve živalskega vrta, vpis odločbe o nacionalizaciji v lokacijsko informacijo, napačen vpis lastninske pravice na A. A., izpolnitev pogojev za pridobitev lastninske pravice stranske intervenientke na podlagi ZZ, splošno znano dejstvo o legi živalskega vrta, nemoteno izvrševanje posesti več desetletij itn.) je imel toženec bolj utemeljene razloge za prepričanje, da je resnična, zakonita lastnica nepremičnine stranska intervenientka, in je torej posest izvrševal kot dobroverni lastniški posestnik.
Splošno je znano, da zemljiška knjiga v času družbenolastniških razmerij ni imela takega pomena, kot ga ima sedaj, zato dejstvo, da očitno pomotoma zemljiškoknjižno stanje po nacionalizaciji ni bilo urejeno, ni pomembno in ne moti. Iz navedenega sledi, da tožničin prodajalec nikoli ni postal lastnik sporne nepremičnine (ker pogoji po ZLNDL niso bili izpolnjeni, ker je MOL pred tem že po ZZ postala lastnica), zato ni imel razpolagalne sposobnosti in ni mogel prenesti lastninske pravice na tožnico. Nihče namreč ne more na drugega prenesti več pravic, kot pa jih ima sam (nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet). Po stališču VS RS se toženka lahko uspešno brani s tem ugovorom proti tožnici kljub temu, da je njegova stranska intervenientka proti tožnici izgubila obe pravdi, v katerih je uveljavljala svojo lastninsko pravico. Ker torej tožnica ni postala lastnica, so vsi njeni zahtevki iz naslova lastninske pravice neutemeljeni.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje terjatve - izstavitev izbrisne pobotnice - začetek teka zastaralnega roka - ugovor zastaranja - desetletni zastaralni rok - izbris hipoteke - izbris prepovedi odtujitve in obremenitve
Z dnem, ko je (domnevno) poplačal posojilo, je tožnik pridobil terjatev na izstavitev izbrisne pobotnice in takrat je pričel teči desetletni zastaralni rok iz 350. člena OZ.
ZFPPIPP člen 57, 58, 59, 384, 384/1, 384/6, 399, 399/1, 399/3-4, 403, 403/1-1, 403/1-2. ZPP člen 212.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - spreminjanje navedb - verodostojna listina
Glede na dejstvo, da je dolžnik v tako kratkem času pred začetkom postopka osebnega stečaja nad njim porabljal denar za nadstandardni življenjski slog ter selektivno poplačilo upnikov, to vsekakor ne more pomeniti, da je bil dolžnik vesten in pošten. Taka ravnanja kažejo na izogibanje poplačilu upnikov v največji možni meri in so zato že sama po sebi v nasprotju z vestnostjo in poštenjem.
Odpust obveznosti glede na generalno klavzulo iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti). Dejanski stan, ki ga je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zato mogoče subsumirati tudi pod določbo tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru izkazan tudi ugovorni razlog iz 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovni delež družbenika v sodnem registru - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Z odločanjem je dalo sodišče prve stopnje udeležencu več pravic, kot naj bi jih sam iskal. Pritožbene navedbe pomenijo, da udeleženec ne vztraja več pri osrednji trditvi, da subjekt vpisa nima istega lastnika kot dolžnik.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na prvi odstavek 46. člena ZIZ, ki določa, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.
plačilo razlike plače - civilna oseba - aktivna vojaška služba
Pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje ocenjuje, da je tožnik opravljal dela nižjega vojaškega uslužbenca mehanika za pehotno oborožitev. Civilne osebe torej ne opravljajo vojaške službe, ne nosijo vojaške uniforme, nimajo osebne in druge oborožitve, ter ne izvajajo drugih aktivnosti in pooblastil, ki so sestavni del opravljanja vojaške službe.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - sedež in prebivališče pravdnih strank - najemnina za poslovne prostore - izključna krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Iz podatkov v spisu izhaja, da gre za spor glede plačila najemnine za poslovni prostor v Celju in je torej podana navezna okoliščina lege nepremičnine, to je sodno okrožje Celje.
ZGD-1 člen 332, 332/3, 353, 356. ZSReg člen 17, 17/1, 32, 32/4, 33, 33/2, 35, 35/4.
pravni interes delničarja za pritožbo - sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala - odobreni kapital - vpis v sodni register - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za prekinitev postopka ne zadošča le sklicevanje na tožbo, o kateri bo odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče. Prav tako pa bi pritožnik moral izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljevanem postopku uveljavlja kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Nadalje je pritožnik zatrjeval, da je vložil tožbo zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa. Če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Le ničen sklep nima nobenih pravnih učinkov (394. člen ZGD-1). Zato je za prekinitev registrskega postopka lahko relevantna neveljavnost sklepa le iz ničnostnih razlogov.
Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožnici ni mogoče očitati kvalificirane oblike malomarnosti, saj je pravilno prebrala zapis na plačilnem nalogu kot "plačano". Tudi po stališču pritožbenega sodišča zapisa sporne črke ni mogoče prebrati kot "m", torej da bi se štelo, da bi morala tožnica izvršiti plačilo, temveč izključno kot "n", torej zapis, da je sodna taksa že plačana in tožnica s zvezi s tem ni dolžna izvršiti plačila. Zapis po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ustreza mali tiskani črki "n", posledično pa tožnica takšnega zapisa ni mogla prebrati drugače kot "plačano".
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - ugovorni razlog
O možnosti upnikovega izpodbijanja obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP se je Ustavno sodišče v odločbi U-I-57/15, U-I-2/16 že opredelilo v 3. točki izreka in upnikom subjekta vpisa v postopku izbrisa, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP priznalo kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ugovor, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila svojih obveznosti, torej jim je do odprave protipravnosti priznalo vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, začetem po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izključitev družbenika iz d.o.o. - odpoklic poslovodje d.o.o. - izstop iz d.o.o. - izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - utemeljen razlog - pravica družbenika do informacij in obveščenosti
Izstopu družbenika in izključitvi (drugega) družbenika iz družbe je sicer skupno, da oseba preneha biti družbenik, vendar je med njima bistvena razlika, in sicer, da je temelj za izstop volja samega družbenika, temelj za izključitev pa volja drugih družbenikov. Pri izstopu družbeniku tako stoji nasproti zgolj razlog, zaradi katerega je ureditev po ZGD-1 strožja, tj. da veliko trdnejša in bolj institucionalizirana oblika obligacijskopravne povezave in skupni interesi zahtevajo strožjo ureditev. Zaradi načela volenti non fit iniuria namreč vpliv njegovega izstopa na njegovo ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude ni relevanten. To pa ne velja za izključitev družbenika. Pri njej pa se zgoraj navedenemu razlogu strožje ureditve v ZGD-1 pridruži še dejstvo, da izključitev družbenika pomeni vsaj omejitev njegove ustavne svobode gospodarske pobude.
V tretjem odstavku 501. člena ZGD-1 opisana ravnanja niso navedena taksativno, vendar pa je iz primerov, ki jih navaja zakon mogoče zaključiti, da gre pri izključitvi družbenika za položaj, ki je v primerjavi z izstopom družbenika iz družbe obrnjen. Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru pri presoji izključitvenega razloga, da ne glede na krivdo kogarkoli v družbi obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi, kar sicer nedvomno drži za izstop družbenika, treba upoštevati, da se morajo za izključitev družbenika iz družbe te okoliščine vendarle nanašati na družbenika, katerega izključitev se zahteva (v konkretnem primeru torej toženca), oz. morajo obstajati na njegovi strani. Utemeljeni razlogi za izključitev se morajo namreč nanašati na osebo družbenika.
Dejstvo, da po ugotovitvah sodišča prve stopnje do incidentov po začetku leta 2018 ni več prihajalo oz., da je toženec od določenih namer (prostovoljno) odstopil, tako tudi lahko predstavlja osnovo za sklepanje o neutemeljenosti razlogov za izključitev toženca. Zato ni utemeljeno pritožbeno izraženo stališče pritožnice, da ni dopustno zavrniti tožbenega zahtevka, ker naj bi se situacija umirila.
Ni torej kakršnakoli kršitev obveznosti poslovodje razlog za izključitev toženca kot družbenika že samo zato, ker je toženec hkrati poslovodja in družbenik, pač pa so to le tiste kršitve obveznosti poslovodje, ki jih je mogoče hkrati (torej poleg tega, da pomenijo kršitev obveznosti poslovodje) umestiti še pod zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - opravičljiva zamuda - vročilnica - nepravilna vročitev
Navedbe v pritožbi vsebinsko pomenijo zatrjevanje napačnega vročanja, in ne razlogov, ki bi se nekrivdno pripetili tožnikom. Z navedenimi razlogi pa pritožnica ne more uspeti, saj napačna vročitev vabila na glavno obravnavo oziroma poziva na odgovor na vlogo nasprotne stranke ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa lahko kvečjemu predstavlja kršitev pravil postopka, ki se uveljavlja v pritožbi zoper sodbo (tožeča stranka je vložila tudi pravočasno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo). Pogoj za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč le opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, napake sodišča pri vročanju pa so pri tem izključene.
ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 251, 251/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponarejanje listin - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je kot bančni svetovalec pri izvajanju bančnih poslov za komitente ponaredila listine oziroma jih je spremenila, zato da bi se take listine uporabile kot prave in sicer tako, da je od strank predhodno pridobila podpise na praznih listih, ko pa je izvajala bančni posel, pa je, namesto da bi stranka posamezen posel podpisala, na to listino z lepljenjem vstavila predhodno pridobljene podpise strank, ali tiskala dokumente na prazne liste, ki so že vsebovali podpis stranke in tako ponarejene listine vstavila v arhive posameznih poslov.
Pravilna je ugotovitev, da ima tožničino ravnanje vse zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1, saj je tožnica, kljub temu da je vedela, da tega ne sme storiti, ponaredila pravo listino ali pa jo je spremenila in tako listino uporabila kot pravo. Ker se je zavedala protipravnosti svojega ravnanja in je hotela na tak način zaključiti posle s posameznimi komitenti, je ravnala naklepno.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-1, 83a. BMKI člen 18, 18/1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - procesni rok - nujna zadeva - izročitev tujca - postopek izvršitve kazni - izvršitev kazni zapora - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora
Obravnavano zadevo, ki je po vsebini postopek izročitve tujca zaradi izvršitve kazni zapora, je šteti med nujne zadeve, saj 1. točka tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) od 25. 7.2020 med nujne uvršča tudi postopke v zvezi z izvrševanjem kazni zapora.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00042824
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270.. ZPIZ-2 člen 413.
začasna odredba - dodatno pokojninsko zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve
Pritožba (kot že predhodno v ugovoru ne) niti ne izpodbija ugotovitev sodišča glede verjetnosti terjatve. Zato pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti le na kratko izraža strinjanje s pravilnim razlogovanjem sodišča prve stopnje, pri čemer je bistveno, da je bil tožnik, zaposlen na delovnem mestu "dimnikar", v času od 15. 3. 2004 do 4. 7. 2004 ter nato od 1. 9. 2004 do 29. 2. 2012 že vključen v poklicno zavarovanje in je prva toženka zanj za to obdobje že plačala prispevke za dodatno pokojninsko zavarovanje, nakar je s tem prenehala. Zato je ključna podlaga za odločitev v tem sporu prehodna določba 413. člena ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje se je glede tega pravilno sklicevalo na stališča iz zadeve VIII Ips 2/2019.
ZFPPIPP člen 141, 141/2-1, 219, 221d, 221d/1, 221e, 221e/3.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - obseg preizkusa - dopustni pritožbeni razlog - vloga sodišča
Glede na navedeno je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje opravilo tehtanje upnikovih trditev o očitanih dejanjih, ki naj bi po upnikovem mnenju predstavljale dolžnikovo zlorabo pravic ter presodilo, da zlorabe ni mogoče očitati. Pri tem je pravilno izvedlo le minimum vsebinskega preizkusa in se pri tem ni spuščalo v presojo vsakega konkretnega ravnanja, ki ga očita upnik, saj bi s tem dejansko prešlo na vsebinsko presojo ukrepov finančnega prestrukturiranja, oziroma presojo, ali se s predlaganim načrtom sploh lahko doseže finančno prestrukturiranje, za kar pa ni nobene zakonske podlage.
Sodišče izvede le preizkus na prvi pogled (prima facie), z ugotavljanjem obstoja in utemeljenosti upnikovih terjatev ter obstoja dolžnikovih pogodbenih razmerij in resničnosti prikazovanja poslovnih možnosti pa se sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, ne ukvarja. Vsekakor pa lahko nudijo ti podatki (tudi) drugim upnikom primerno podlago za sprejem odločitve pri glasovanju o poenostavljeni prisilni poravnavi ter kasneje pri odločitvi o morebitni vložitvi tožbe po 219. členu ZFPPIPP.
Presoja navedb upnika v zvezi s konkretnimi terjatvami in posli preko te, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bi dejansko pomenila, da bi s tem upniku omogočili uveljavljanje ugovornih razlogov proti vodenju postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP), ki pa ga v primeru poenostavljene prisilne poravnave ni.
Ali bo v konkretnem primeru s predlagano poenostavljeno prisilno poravnavo dolžnikova insolventnost dejansko odpravljena na način, kakršnega dolžnik predvideva v svojem načrtu finančnega prestrukturiranja, ni stvar sodne presoje niti tega ni mogoče v naprej predvideti.