pogodbena določila - spornost - nejasnost - trditvena podlaga strank - nastanek zavarovalnega primera - kritje - poslovni prostor - skladišče - malomarnost stranke
Z vprašanjem jasnosti določb pogodbe se prvostopenjsko sodišče ne bi smelo ukvarjati, saj jasnost določb pogodbe med strankama nikoli ni bila sporna. Jasna določila namreč niso predmet razlage.
Pogodbeno določilo je sporno le takrat, kadar mu pogodbeni stranki (ki sta hkrati nasprotni stranki v pravdi) pripisujeta različen pomen. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - socialna pomoč - odpust obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkusno obdobje - nedovoljene pritožbene novote
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja zanemarilo dolžničino starost, njeno brezposelnost ter dejstvo, da mora skrbeti za mladoletno hčer, je pri določitvi preizkusnega obdobja zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na dolžničine „hude zdravstvene težave“ pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Te navedbe so kljub priloženi zdravstveni dokumentaciji, ki naj bi pritožničino slabo zdravstveno stanje dokazovale, nedovoljena pritožbena novota.
pogodba o ustanovitvi in vodenju TRR – kršitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost
Pravno podlago tako za poplačilo negativnega stanja na TRR kot na kreditni kartici predstavlja Pogodba o ustanovitvi in vodenju osebnega računa, katere del so tudi Splošni pogoji poslovanja s tem računom.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – podatki iz kazenske evidence
Sodišče je svojo odločitev oprlo na povsem jasen razlog, ki onemogoča odpust obveznosti, to je obstoj obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu po podatkih iz kazenske evidence, in obrazložilo, da razbremenitev dolžnika z odpustom obveznosti ne pride v poštev, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
Dejstvo je, da vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določen stres in obremenitev, toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Naloga staršev je, da otroku omogočita čim lažje prehajanje od enega k drugemu, mu pri morebitnih težavah s prilagajanjem na drugačno okolje pri enem ali pri drugem nudita potrebno oporo, predvsem pa, da starša eden zoper drugega vpričo otroka ali celo preko njega ne izražata negativnih čustev drug do drugega. Takega ravnanja (čeprav je neuspelo skupno življenje nedvomno generator tovrstnih vzpodbud) se morata starša vzdržati, sicer lahko drugi od staršev zaščiti otrokovo korist, tako da predlaga spremembo stikov in starša, ki z bivšim partnerjem medsebojno obračunava prek otroka, pri izvajanju stikov omeji s sodno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083209
ZPP člen 81, 81/2. ZFPPIPP člen 10, 97, 97/2, 224, 224/1, 224/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/2.
zavrženje tožbe – procesna sposobnost – postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje stečajnega dolžnika – nejudikatna terjatev – zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082018
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 3, 6, 74. ZMZPP člen 19. ZPP člen 7, 212, 243, 252, 252/2, 285, 286. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o poslovnem sodelovanju - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev škode - izgubljeni dobiček - mednarodna prodajna pogodba - spor z mednarodnim elementom - dogovor o uporabi prava - razpravno načelo - plačilo DDV - pravočasnost trditev - prekluzija - pripombe na izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo
Obe pravdni stranki sta se sklicevali le na določbe OZ. Zato je sodišče upravičeno štelo, da sta se za njegovo uporabo dogovorili (vsaj konkludentno).
Od odškodnin se DDV ne plačuje.
Pripombe in ugovori zoper izvedensko mnenje niso dokazni predlogi in navedbe, pač pa dokazni ugovori, ki niso vezani na določeno fazo postopka. Pravila o prekluziji jih ne zadenejo.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - nemožnost izrabe - regres za letni dopust - sorazmerni del - nadurno delo - pisna odredba
Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec za upravičenost do nadomestila zaradi neizrabljenega letnega dopusta izkazati, da letnega dopusta ni izrabil zaradi objektivnih razlogov na strani delodajalca. Ker takih trditev tožnik v tožbi in na prvem naroku za glavno obravnavo ni navajal, tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust treba upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1. Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013, je tako že pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobil pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Za plačilo ur, opravljenih preko polnega delovnega časa nadur, ni nujno potrebna pisna odreditev nadurnega dela.
ZPP člen 141a, 141a/5, 141a/7, 142, 142/1, 142/4, 149, 149/6, 149/7, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 15.
vročanje - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - elektronska vložitev vloge - vročilnica - vročilnica v elektronski obliki - fikcija vročitve - varen elektronski predal - obvestilo o prejeti pošiljki - prepozen ugovor
Enako kot navadna vročilnica tudi vročilnica v elektronski obliki predstavlja javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno.
Glede na podatek v elektronski vročilnici, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen s fikcijo, pošiljka s tem sklepom pa puščena v njegovem varnem elektronskem predalu šele po opravljeni vročitvi, odtisnjeni datum na predloženem sklepu o izvršbi sicer res lahko pomeni datum, ko je dolžnik sklep o izvršbi prevzel iz svojega varnega elektronskega predala, vendar pa to še ne pomeni, da mu je bil sklep o izvršbi vročen tistega dne.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
Tožnica zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi protipravnega ravnanja sedaj že pokojnega A.A. Odškodnino zahteva od mladoletne toženke kot njegove edine zakonite dedinje.
Ker tožnica ni dokazala obstoja zatrjevanega škodnega dogodka, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca travmatologa, ki bi se po mnenju pritožnice edini lahko opredelil do tega, ali udarec z dlanjo po desnem licu predstavlja ustrezno silo, ki bi lahko povzročila zatrjevane težave z zobmi.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 76, 76/2, 181, 181/7. ZPP člen 136, 142, 142/3, 142/4, 145, 145/1, 226, 226/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi – odredba – vročitev odredbe – fikcija vročitve – dejansko bivališče – odvzem prostosti – prenehanje terjatve – umik predloga za izvršbo
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku. Dolžnik je v predmetni zadevi s predlaganimi in izvedenimi dokazi izkazal, da v času vročanja odredbe o drugi javni dražbi ni bival na naslovu Kranj, Ulica 10, zato do veljavne vročitve s fikcijo na tem naslovu ni moglo priti. Pogoji za izvedbo druge javne dražbe zaradi nepravilne vročitve odredbe dolžniku tako niso bili izpolnjeni oziroma dražba ni bila pravilno izpeljana.
Višje sodišče še dodatno ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno tudi zato, ker v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnika ni več obstajala. Upnik je namreč predlog za izvršbo v celoti umaknil, dolžnik pa je trdil in dokazal, da je terjatev še pred dražbo v celoti plačal. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa niti ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških, pa s trenutkom poplačila prenehajo.
V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnika, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnika na nepremičninah, prodanih pod ocenjeno vrednostjo, nedvomno večji poseg v njegov ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 221t, 221t/2, 221t/3, 221t/4.
postopek prisilne poravnave – ločitvena pravica – učinki potrjene prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev – utesnitev prednostnega poplačilnega upravičenja ločitvenega upnika – prenehanje ločitvenih pravic – zaščitena vrednost zavarovanja
Iz obrazložitve upraviteljice izhaja, da že zaradi pokritja celotne upnikove terjatve z zaščiteno vrednostjo deleža dolžnika v družbi D. L. preostala zavarovanja za poplačilo upnika niso potrebna, zaradi česar naj bi ločitvena pravica na preostalem dolžnikovem premoženju prenehala. Pritožnik utemeljeno opozarja, da upraviteljica zgolj na podlagi tega dejstva ni imela materialnopravne podlage za prenehanje upnikovih ločitvenih pravic na preostalem dolžnikovem premoženju v določbah ZFPPIPP.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija
Ker lastninska pravica glede nepremičnin, na katere mejijo nepremičnine, ki so predmet zahtevka, sama po sebi za odločitev v obravnavanem sporu, ki temelji na 99. členu SPZ, ni pomembna, drugi razlogi za prekinitev postopka pa v sklepu niso navedeni, prekinitev postopka nima podlage v zakonu.
ZIZ člen 42, 56, 56/1. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-6, 397, 397/2.
ugovor po izteku roka – obnova postopka – kaznivo dejanje – pravnomočna kazenska sodba – objektivno staro dejstvo – pravni interes za pritožbo – smiseln predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Dejstvo, da so podpisi na Pogodbi ponarejeni in s tem povezana zatrjevana ničnost Pogodbe v razmerju do porokov - dolžnikov, ni nastopilo po izdaji oziroma pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč gre z vidika njegovega nastanka za objektivno staro dejstvo (nanaša se na čas sklenitve sporne Pogodbe, ko izvršilni postopek sploh še ni bil v teku). Ugovor po izteku roka zato že iz razloga, ker dolžniki niso izkazali obstoja t. i. novega dejstva, ne more biti utemeljen.
Pravnomočna kazenska sodba je le dokaz sicer objektivno starega dejstva (da so bili podpisi porokov – dolžnikov ob sklenitvi Pogodbe ponarejeni) in kot taka lahko le razlog za obnovo postopka.
stečajni postopek – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – način prodaje
Zgolj hipotetična možnost, da bi bila dosežena višja prodajna cena v primeru prodaje na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene, ne opravičuje predlagane spremembe ali razveljavitve izpodbijanega sklepa.