ZFPPIPP člen 57, 57/3, 126, 126/1. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o zaključku stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prenos terjatve novega upnika – nedopustne pritožbene novote
Ker do vložitve pritožbe zoper sklep o zaključku stečajnega postopka pritožnik ni imel statusa upnika, bi moral vsa relevantna dejstva v zvezi s pridobitvijo procesne legitimacije za pritožbo navesti najpozneje v isti pritožbi.
dopolnitev tožbe – premalo izvodov tožbe – pomoč prava neuki stranki
Obveznost pravdne stranke je, da vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izroči sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 221t, 221t/2, 221t/3, 221t/4.
postopek prisilne poravnave – ločitvena pravica – učinki potrjene prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev – utesnitev prednostnega poplačilnega upravičenja ločitvenega upnika – prenehanje ločitvenih pravic – zaščitena vrednost zavarovanja
Iz obrazložitve upraviteljice izhaja, da že zaradi pokritja celotne upnikove terjatve z zaščiteno vrednostjo deleža dolžnika v družbi D. L. preostala zavarovanja za poplačilo upnika niso potrebna, zaradi česar naj bi ločitvena pravica na preostalem dolžnikovem premoženju prenehala. Pritožnik utemeljeno opozarja, da upraviteljica zgolj na podlagi tega dejstva ni imela materialnopravne podlage za prenehanje upnikovih ločitvenih pravic na preostalem dolžnikovem premoženju v določbah ZFPPIPP.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – podatki iz kazenske evidence
Sodišče je svojo odločitev oprlo na povsem jasen razlog, ki onemogoča odpust obveznosti, to je obstoj obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu po podatkih iz kazenske evidence, in obrazložilo, da razbremenitev dolžnika z odpustom obveznosti ne pride v poštev, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 76, 76/2, 181, 181/7. ZPP člen 136, 142, 142/3, 142/4, 145, 145/1, 226, 226/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi – odredba – vročitev odredbe – fikcija vročitve – dejansko bivališče – odvzem prostosti – prenehanje terjatve – umik predloga za izvršbo
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku. Dolžnik je v predmetni zadevi s predlaganimi in izvedenimi dokazi izkazal, da v času vročanja odredbe o drugi javni dražbi ni bival na naslovu Kranj, Ulica 10, zato do veljavne vročitve s fikcijo na tem naslovu ni moglo priti. Pogoji za izvedbo druge javne dražbe zaradi nepravilne vročitve odredbe dolžniku tako niso bili izpolnjeni oziroma dražba ni bila pravilno izpeljana.
Višje sodišče še dodatno ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno tudi zato, ker v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnika ni več obstajala. Upnik je namreč predlog za izvršbo v celoti umaknil, dolžnik pa je trdil in dokazal, da je terjatev še pred dražbo v celoti plačal. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa niti ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških, pa s trenutkom poplačila prenehajo.
V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnika, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnika na nepremičninah, prodanih pod ocenjeno vrednostjo, nedvomno večji poseg v njegov ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.
predlog za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – obstoj nasprotne terjatve – dokazno breme
V kolikor bi terjatev do pritožnika dejansko obstajala, bi ta predstavljala del premoženja samega dolžnika. Vendar na obstoj take oblike premoženja ni mogoče sklepati zgolj iz okoliščine, da je v teku pravdni postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil dolžnik po začetku predhodnega postopka za začetek stečaja nad dolžnikom. V kolikor bi se izkazalo, da takšna terjatev dejansko obstoji, bi to omogočalo, da bi bila ovržena domneva insolventnosti, saj bi dolžnik lahko tudi z materialnopravnim pobotanjem dosegel prenehanje obveznosti pritožnika do dolžnika. Vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče za ovrženje insolventnosti dolžnika najmanj s stopnjo verjetnosti ugotoviti obstoj terjatve dolžnika. Gre torej za predhodno vprašanje, pri čemer pa je v postopkih insolventnosti potrebno upoštevati poudarjeno načelo hitrosti postopka in temu primerne nižje dokazne standarde pri odločanju sodišča.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – več denacionalizacijskih odločb – nova zapuščinska obravnava – nov sklep o dedovanju – vračunanje daril
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in sodišče o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083209
ZPP člen 81, 81/2. ZFPPIPP člen 10, 97, 97/2, 224, 224/1, 224/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/2.
zavrženje tožbe – procesna sposobnost – postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje stečajnega dolžnika – nejudikatna terjatev – zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica soposestnica kmetije in da je toženec brez soglasja tožnice samovoljno namestil jekleno vrv s ključavnico in zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v gospodarsko poslopje. Razlogi zaščite premoženja ne morejo biti razlog za tako samovoljno ravnanje toženca in izključitev in onemogočanje izvajanja soposesti tožnice.
Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – uresničenje odstopnega upravičenja – načelo hitrosti postopka – načelo omejevanja tveganj – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. Tej presoji pritožnica sicer oporeka, vendar pa ne nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi, da stečajni dolžnik, ki v tem projektu (zaenkrat) po njenih lastnih navedbah nastopa kot investitor in izvajalec, nima ne tehničnih sredstev ne finančnih virov za izvedbo projekta T. Brez izvedbe tega projekta pa bi realizacija pogodbe pomenila le nepotreben strošek stečajnega postopka, ki bi imel za posledico slabše poplačilo upnikov.
Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - socialna pomoč - odpust obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkusno obdobje - nedovoljene pritožbene novote
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja zanemarilo dolžničino starost, njeno brezposelnost ter dejstvo, da mora skrbeti za mladoletno hčer, je pri določitvi preizkusnega obdobja zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na dolžničine „hude zdravstvene težave“ pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Te navedbe so kljub priloženi zdravstveni dokumentaciji, ki naj bi pritožničino slabo zdravstveno stanje dokazovale, nedovoljena pritožbena novota.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083148
OZ člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/2.
razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Pritožba cilja na določbo 83. člena OZ oziroma na razlagalno pravilo, ki velja v primerih, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke. Omenjena zakonsko predvidena razlaga se (izrecno) nanaša le na nejasna pogodbena določila (določila splošnih pogojev). Katera (uporabljena) pogodbena določila, ki so relevantna za odločitev v obravnavani zadevi, naj bi bila nejasna, ni razvidno (niti pritožba tega ne pojasni).