redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odobritev dopusta - kršitev delovnih obveznosti
Tožnik za čas odsotnosti pri toženi stranki od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 ni imel odobrenega letnega dopusta. S tem je tožnik kršil določbo 165. člena ZDR, kjer je določeno, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Zato je obstajal utemeljen razlog po 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog).
Tožnik (natakar v hotelu) je spornega dne iz hotelske sobe vzel steklenico viskija z namenom prilastitve. Tožnikovo ravnanje ima vse zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Dejanje tatvine steklenice drage alkoholne pijače iz hotelske sobe s strani zaposlenega v hotelu je objektivno táko dejanje, da ni mogoče pričakovati, da bi bilo z njim mogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
izvršba na denarno terjatev - sklep o rubežu terjatve - pravnomočnost sklepa o rubežu - sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika
Glede na odpravljeno pravnomočnost sklepa o rubežu (izdanega dne 28. 4. 2014), je odpadla zakonita podlaga za izdajo sklepa o prenosu (izdanega dne 10. 9. 2014) iz prvega odstavka 115. člena ZIZ, po kateri sme sodišče sklep o prenosu terjatve izdati šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi - rok za sodno varstvo
Delavec, ki uveljavlja priznanje obstoja delovnega razmerja za čas, ko je pri delodajalcu opravljal delo novinarja na podlagi (avtorskih) pogodb o novinarskem delu, mora ob prenehanju razmerja, ki ima vse elemente delovnega razmerja, uveljavljati (tudi) tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja (v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja). V nasprotnem primeru se šteje, da delovno razmerje ni nezakonito prenehalo. Ker tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi ni postavila v tožbi (v kateri je uveljavljala ugotovitev obstoja delovnega razmerja), ki je sicer bila vložena v roku 30 dni v smislu tretjega odstavka 204. člena ZDR, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo po 31. 12. 2012 (ko ji je prenehalo delovno razmerje), utemeljeno zavrnilo.
ZFPPIPP člen 121, 136, 363, 363/2. ZPP člen 298, 298/4, 300.
prisilna poravnava - združitev upniških predlogov za prisilno poravnavo - sklep procesnega vodstva - stranska intervencija v postopku insolventnosti
Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba ni dovoljena. To pomeni, da se odločitev sodišča o združitvi postopkov lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
ZFPPIPP natančno ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Izven tega okvira ni mogoče priznavati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo. Določil ZPP, ki urejajo pravico tretje osebe, da se kot intervenient na strani ene od pravdnih strank pridruži v pravdnem postopku, zato ni mogoče niti smiselno uporabljati v postopku insolventnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - opisni zahtevek - absolutna bistvena kršitev
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani II. točki izreka priznalo tožeči stranki razliko odpravnine, ki jo je opredelilo opisno, in sicer ji je priznalo razliko odpravnine od višine 1/4 osnove za vsako leto dela pri toženi stranki do višine 1/3 osnove za vsako leto dela pri toženi stranki. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe ni razumljiv, ker je izražen opisno in ne v denarnem znesku. Opisni zahtevki so v primeru denarnih zahtevkov nepotrebni in sodijo le v obrazložitev odločitve. Zahtevek za plačilo odpravnine je denarni zahtevek, ki ga je mogoče in treba izraziti v denarnem znesku, pa tudi v kolikor bi šlo za izjemoma v določenih delovnih sporih dopusten opisni zahtevek, v konkretnem primeru izrek v izpodbijani II. točki sodbe ni niti določljiv. Pravna odločitev, ki je vsebovana v izreku odločbe, je v primeru opisnega zahtevka v polnem obsegu dokončno pomensko določljiva šele v povezavi z odločbo kot celoto, česar pa v predmetni zadevi ni mogoče trditi, saj niti iz obrazložitve (in uvoda) sodbe ni mogoče razbrati, kolikšna je osnova, od katere je treba tožeči stranki izplačati razliko v odpravnini.
Nujna sestavina pritožbe iz 1. točke 335. člena ZPP, to je navedba sklepa, zoper katerega se vlaga, ne pomeni nujno, da mora pritožnik navesti številko sklepa. Zadošča navedba podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kateri sklep pritožnik izpodbija.
ZFPPIPP člen 48a, 136, 153, 153/2, 221, 221/1, 221j. ZGD-1 člen 527.
prisilna poravnava – predlog upnika – sklep o začetku postopka prisilne poravnave – mediacija – povezani družbi – konkurenca upniških predlogov za prisilno poravnavo
Nad dolžnikom ni mogoče voditi dveh (vzporednih) postopkov zaradi insolventnosti. Pri obeh predlogih upnikov gre za dva enaka predloga - obe skupini upnikov predlagata, naj se nad dolžnikom potrdi prisilna poravnava. Vendar iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nameravajo upniki vložiti dva (bistveno) različna naknadna predloga za prisilno poravnavo, hkrati pa drug drugemu odrekajo procesno legitimacijo za vložitev predloga.
ZFPPIPP ne ureja konkurence upniških predlogov za naknadno prisilno poravnavo, temveč le konkurenco predlogov, ki ju podajo upniki in dolžnik. Nasprotje interesov strank v postopkih zaradi insolventnosti v resnici ni odločilnega pomena in še manj gonilo tega postopka. Edini cilj postopka prisilne poravnave je namreč izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja najugodnejše poplačilo upnikov za poplačilo njihovih terjatev ter nadaljevanje poslovanja dolžnikovega podjema.
ZIZ člen 180, 189, 189/6, 189/6-3. ZPP člen 298, 298/3, 339, 339/1.
sklep, da se prva javna dražba ne opravi - sklep procesnega vodstva - posebna pritožba - pritožba udeleženke dražbe - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Sklep sodišča prve stopnje, da se javna dražba ne opravi, na podlagi 298. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predstavlja sklep, ki se nanaša na vodstvo glavne obravnave, v konkretnem izvršilnem postopku javne dražbe, in spada med sklepe procesnega vodstva, zoper katere na podlagi tretjega odstavka 298. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni posebne pritožbe.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju
Tožnici sta sodišču predložili izjavi o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, skupaj z zahtevanimi prilogami, vendar pa sta izjavi pomanjkljivi, saj predpisani obrazec ni v celoti izpolnjen in ni podpisan na predvidenem mestu. To pa ni razlog za odklonitev vsebinske obravnave njunega predloga. Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko obravnavati njun predlog glede na podatke, ki sta jih posredovali v izjavah in prilogah, in na podlagi teh presoditi, ali sta uspeli dokazati, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata sami ali osebe, ki sta jih dolžni preživljati.
trpinčenje na delovnem mestu - izredna odpoved - plačilo odpravnine - varstvo pred trpinčenjem - odškodnina
Med tožnico in nadrejenima ter sodelavci pri toženi stranki je prihajalo do nesporazumov in konfliktov, vendar posamezna očitana ravnanja ne predstavljajo očitnega negativnega ali žaljivega ravnanja do tožnice, niti takšnega standarda ne dosegajo kot celota, zlasti pa niso bila ponavljajoča in sistematična. Direktorju tožene stranke tudi ni mogoče očitati, da naj tožnici ne bi zagotovil varstva pred trpinčenjem. Tožena stranka je tožnici zagotovila delovno okolje, v katerem tožnica ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Ker ni podan razlog za izredno odpoved iz 7. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR (da ji delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, ni bila zakonita. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ni utemeljen.
Tožnica je bila v letu 2009 pravilno ocenjena z oceno „zelo dobro“, kar pomeni, da je delo opravljala nad pričakovanjem, vendar ne zelo nad pričakovanjem, zato tudi ni bila ocenjena z oceno „odlično“. Zato je ocena delovne uspešnosti tožnice za leto 2009 pravilna in zakonita.
Ocena sodišča je že po naravi stvari omejena na presojo pravilne uporabe posameznih kriterijev, kot so predpisani v Uredbi, oziroma na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani in ne more samo nadomestiti ocene nadrejenega delavca, ki dobro pozna delo organa in zato lahko oceni, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa.
Tožena stranka ima možnost oceno delovne uspešnosti, ki jo je dala javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi v sodnem postopku in ji ni mogoče naložiti, da javnega uslužbenca ponovno oceni zgolj na podlagi ugotovitve, da mu ni v zadostni meri in dovolj natančno pojasnila dane ocene glede na kriterije, ki so določeni v prvem odstavku 17. člena ZSPJS.
Tožena stranka je pri določitvi ocene tožničinega dela za leto 2011 v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe in je tožnico za leto 2011 ustrezno ocenila z oceno zelo dobro. Zato tožbeni zahtevek za odpravo sklepa o oceni tožničinega dela in da je tožena stranka dolžna delo tožnice v spornem ocenjevalnem obdobju oceniti z oceno odlično, ni utemeljen.
Tožnik je dopustil nenamensko porabo sredstev, ki so bila dana za posamezne raziskovalne projekte in brez pravne podlage naročil pravno mnenje o nekaterih vprašanjih razrešitve dekanje fakultete in imenovanja vršilca dolžnosti ter s tem nenamensko porabil sredstva tožene stranke. S svojim ravnanjem je tožnik kršil svoje obveznosti, zato je bila razrešitev tožnika z mesta direktorja (članice univerze) zakonita.
nastanek škodnega dogodka - ugotavljanje nastanka škodnega dogodka - potek prometne nesreče - dokaz z izvedencem - obstoj telesnih poškodb - fizikalni nastanek poškodb - dokazni standardi - dokazna ocena
Ker je tožena stranka ves čas oporekala, da se škodni dogodek ni zgodil tako, kot trdi tožnica, izvedenec pa je po nalogu sodišča ugotavljal, kako je prišlo do prometne nesreče, je treba upoštevati celotno izvedensko mnenje. Izvedenec je namreč ugotovil, da trditev tožnice o tem, kako je utrpela telesne poškodbe, fizikalno ni mogoča.
izpolnitev zahtevka – umik tožbe – stroški postopka – umik takoj po izpolnitvi – izjema od pravila
Tožeča stranka je v vlogi z dne 23. 4. 2015, ki je bila izročena sodišču 24. 4. 2015, navedla, da umika tožbo, ker je tožena stranka 23. 4. 2015 izpolnila tožbeni zahtevek. Izjava o umiku je bila torej izročena sodišču dan po zatrjevani izpolnitvi tožbenega zahtevka. Tožena stranka in stranski intervenient sta se strinjala z umikom tožbe, ne da bi prerekala dejansko trditev tožeče stranke, da je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila 23. 4. 2015. Ker se v skladu z 2. odstavkom 214. člena ZPP dejstva, ki jih stranka ne zanika štejejo za priznana, je treba šteti, da je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Če je tako, je podana izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko.
ZKP člen 18, 18/2. ZTuj-2 člen 58, 58/2, 115, 115/1.
izločitev dokazov – dovoljenje za prebivanje – vsebina in oblika dovoljenja za prebivanje – fotografija osebe, ki ji je bilo dovoljenje izdano – hranjenje in arhiviranje podatkov iz evidenc
Kot nosilna pravna podlaga, da se tudi fotografija obtoženca hrani dlje časa kot pa trdi pritožnik, je 2. odstavek 58. člena ZTuj-2, ki natančno navaja, katere podatke vsebuje dovoljenje za prebivanje, med drugim tudi fotografijo osebe.
vloge – nezadostno število izvodov vloge – poziv na vložitev dodatne vloge – zavrženje vloge
Sodišče prve stopnje je toženo stranko s sklepom z dne 30. 3. 2015 pozvalo, da mora vložiti vlogo v dveh izvodih. Pri tem je toženo stranko tudi opozorilo, da bo vlogo zavrglo, če se ne bo ravnala po nalogu sodišča. Tožena stranka še ene vloge, kot sama navaja v pritožbi, sodišču v roku ni predložila. Sklicevanje na selitev oziroma založitev poziva (sklepa) sodišča ni upoštevno.