redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja ukinila delovno mesto prodajalca, ki ga je zasedala tožnica, zato je prenehala
potreba po delu tožnice pod pogoji sklenjenimi v pogodbi o zaposlitvi. To pa predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave – vpliv na izvršilni postopek – prekinitev
Z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave je določena obvezna prekinitev vseh postopkov izvršbe ali zavarovanja. Po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopustno začeti proti dolžniku izvršbe, ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. ZFPPIPP v ničemer ne loči med dvema tipoma izvršilnega postopka, saj v 130. členu izrecno določa, da se oddelek 3.8 uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neobstoječa pogodba o zaposlitvi - neveljavna pogodba o zaposlitvi - odpoved neobstoječe pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 1. 2014 tožniku odpovedala neobstoječo oziroma neveljavno pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 7. 2010, ki je tožnik ni podpisal in ni soglašal z njeno sklenitvijo. Po mnenju pritožbenega sodišča je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in ne zgolj neučinkovita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ni prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 89. členom ZDR-1, zaradi česar je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ostane ta pogodba v veljavi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 1. 2014 ter reitegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
zaslišanje obdolženca – sodba brez obdolženčevega zaslišanja – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – nova dejstva in dokazi – odvzem vozila
Zgolj navedba v pritožbi, da je zagovornik, ki je bil na naroku prisoten, pojasnil sodišču in s tem tudi v bistvu opravičil odsotnost obdolženca, ko je povedal, da se le-ta nahaja nekje v tujini, pred narokom pa je bil na telefonski številki, ki jo je imel zagovornik, nedosegljiv, na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval vabilu, ne more vplivati. Zagovornik namreč niti v pritožbi, vloženi več kot dva meseca po navedenem naroku, ne navaja ničesar, kar bi lahko privedlo k razumnemu zaključku, da so za neudeležbo obdolženca na zaslišanju obstajali razlogi na katere ni imel vpliva.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Dokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega tožeča stranka navaja oziroma uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju sodno varstvo v določenem roku. Ko pa razmerje, za katerega tožeča stranka uveljavlja oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo le v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za kršitve. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Tožeča stranka je za kršitev pravic vedela ves čas, ko je brez pogodbe opravljala delo pri toženi stranki od 1. 11. 2012 dalje, saj je toženca ustno opominjala na to. Zatrjevano razmerje (delovno) je tožeči stranki prenehalo najkasneje s podpisom pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 5. 2014, zato je tožba, ki je vložena dne 4. 9. 2014, vložena prepozno. Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok, ki ga je tožeča stranka prekoračila. Zato je sodišče prve stopnje tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za obdobje od 1. 11. 2012 do 4. 5. 2014 utemeljeno zavrglo.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083209
ZPP člen 81, 81/2. ZFPPIPP člen 10, 97, 97/2, 224, 224/1, 224/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/2.
zavrženje tožbe – procesna sposobnost – postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje stečajnega dolžnika – nejudikatna terjatev – zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – formalna predpostavka
Izjava o premoženjskem stanju je formalna predpostavka za odločanje o predlogu stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks.
Ker pritožnik ni izkazal, da njegova vloga vsebuje vse predpisane podatke in izjave, ki jih mora vsebovati izjava o premoženjskem stanju, ne drži njegov zaključek, da je sodišče prve stopnje predlog zavrglo le zato, ker ni bil napisan na nekem predpisanem obrazcu.
dolžnost preživljanja - določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca
Sodišče pri določitvi preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR upošteva ne le dohodke, ki jih dejansko prejema preživninski zavezanec, marveč mora oceniti, kakšne so dejanske sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca pridobiti (dodatna) finančna sredstva. Ta ocena je še posebej pomembna v primerih, ko preživninska zavezanca ne moreta pokriti vseh (osnovnih) potreb preživninskega upravičenca.
Tožnica kot preživninska upravičenka ima pravico zahtevati s tožbo preživnino, ki jo lahko zahteva le za naprej, ni pa upravičena do verzijskega zahtevka. Verzijski zahtevek zaradi plačila izdatkov zaradi preživljanja kake osebe daje aktivno legitimacijo le tistemu, ki je imel izdatke s preživljanjem drugega.
ZPP člen 105, 105/2, 278, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – pravočasen odgovor na tožbo – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Na odgovoru na tožbo je toženka navedla napačno opravilno številko, ki jo je zadeva imela na Okrajnem sodišču v Ljubljani, preden je bil izdan sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in stvarni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 9. 2014, kar pa nima nobenega pomena za vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo. Vloga tožene stranke namreč vsebuje bistvene sestavine iz 2. odstavka 105. člena ZPP (ustreza tudi zahtevam iz 278. člena ZPP), poleg tega pa je na zadnji strani vloge navedeno, da toženka ni prejela sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o odstopu zadeve okrožnemu sodišču (v zvezi z ugotovitvijo vrednosti spora), kar vse je sodišču prve stopnje omogočalo identifikacijo spora in ugotovitev pravilne opravilne številke zadeve.
tožba na ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – toženci – navadni sosporniki – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – vročitev spremembe tožbe – pravni pouk – pravica do izjave
Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je pravilno vročena tožba. Pravilna vročitev zajema vročitev tožbe z vsemi njenimi prilogami in pozivom tožencem na odgovor z opozorilom, da bo v primeru, da ne bodo pravočasno odgovorili na tožbo ali da odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (277. člen ZPP). Navedeno velja tudi za vročitev vsake nadaljnje spremembe tožbe.
SPZ člen 70, 70/2. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastne stvari – prevzemni interes – fizična delitev – upravičen interes – pravni standard – pomanjkljivi razlogi – založitev predujma za zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sta se obe udeleženki potegovali za južni del, bi moralo prvo sodišče pojasniti, zakaj naj bi predlagateljica imela večji upravičen interes od nasprotne udeleženke, ko je južni del dodelilo predlagateljici. Ker izpodbijani sklep o tem nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb postopka.
primerna višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi strahu - odškodnina za pretrpljene telesne bolečine
V primeru napada na osebo s strelnim orožjem je nedvomno verjeti tožeči stranki glede strahu, ki ga je utrpel za življenje, kakor tudi glede strahu, ki ga je utrpel kot posledico poškodbe kot sekundarni strah za izid zdravljenja.
Za prenehanje etažne lastnine veljajo enaka pravila kot za njen nastanek. Enako kot ne more razpolaganje enega od solastnikov z delom nerazdeljene stvari pomeniti podlage za njen nastanek, ne more pomeniti podlage za njeno prenehanje (in ponovno vzpostavitev solastnine) niti razpolaganje enega etažnega lastnika s solastnim delom že razdeljene stvari.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 196, 196/1, 202.
postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu – kršitev temeljnih pravic delavcev – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – osebni stečajni dolžnik kot direktor družbe – pogoj pridobitve protipravne premoženjske koristi
Če samostojni podjetnik delavcem ne izplača dohodkov in prispevkov, ki jih je po splošnih ali posebnih aktih dolžan izplačevati, to dejansko stori v korist svojega premoženja. Stečajni dolžnik v konkretnem postopku pa ni bivši samostojni podjetnik, pač pa bivši direktor gospodarske družbe. Ker je ta družba v stečajnem postopku, je dolžnik kot družbenik te družbe upravičen do preostanka stečajne mase, ki bi ostala po poplačilu vseh terjatev. Ker pa ta družba nima prav nobenega premoženja, ne drži, da obveznosti do svojih delavcev ni izpolnila iz koristoljubnih razlogov direktorja in družbenika te družbe, to je dolžnika v predmetnem postopku osebnega stečaja.
Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
Tožnica zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi protipravnega ravnanja sedaj že pokojnega A.A. Odškodnino zahteva od mladoletne toženke kot njegove edine zakonite dedinje.
Ker tožnica ni dokazala obstoja zatrjevanega škodnega dogodka, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca travmatologa, ki bi se po mnenju pritožnice edini lahko opredelil do tega, ali udarec z dlanjo po desnem licu predstavlja ustrezno silo, ki bi lahko povzročila zatrjevane težave z zobmi.