DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014150
OZ člen 179, 352, 352/1, 352/2.
odškodnina - nesreča pri delu - zastaranje - nastanek škode
V 352. členu OZ je določeno, da odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok). V vsakem primeru zastara terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok). Za nastop absolutnega zastaranja je odločilen čas nastanka škode. Škoda nastane takrat, ko se poseg izraža v eni od njenih oblik, ko je mogoče izraziti tako obstoj kot tudi obseg škode, ki jo trpi oškodovanec. Od ugotovitve tega časa je odvisen začetek teka objektivnega zastaralnega roka, pri tem pa ni nujno, da dan škodnega dogodka sovpada z dnevom nastanka škode. Iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za več vrst nepremoženjske škode in za premoženjsko škodo. Vprašanja nastanka vseh oblik nepremoženjske škode, ki jih uveljavlja tožnik (za pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti ter za strah) tako ni mogoče vezati le na čas delovne nezgode (23. 1. 2008), temveč je potrebno ugotoviti čas, ko je nastala posamezna vrsta pravno priznane škode po 179. členu OZ.
kršitev kazenskega zakona - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - naklep - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Eventualni naklep se namreč nanaša na odnos storilca do prepovedane posledice, ki se pri obravnavanem kaznivem dejanju kaže v namenu storilca, da pridobi posojilo ali druge ugodnosti s preslepitvijo. Gre torej za enak način izvršitve kot na primer pri goljufiji, kjer storilec drugega z lažnim prikazovanjem spravi v zmoto, da ta na škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori. Zato obravnavano kaznivo dejanje že pojmovno ni moč storiti z eventualnim naklepom.
plača - plačilo razlike v plači - vojak - začasna razporeditev
Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da tožnik ni upravičen do razlike v plači, ker ni šlo za začasno razporeditev na drugo formacijsko dolžnost v skladu z 98. členom ZObr, na podlagi katere bi mu pripadala tudi plača za to formacijsko dolžnost, temveč je tožnik dela opravljal v začasni delovni skupini. Pravila službe v SV za delo v začasni skupinah pa določajo, da vojaške osebe v času začasne prerazporeditve v take skupine zadržijo pravice iz svoje formacijske dolžnosti. Tožena stranka je z ukazom odločila, da tožnik ohrani pravice iz delovnega razmerja iz formacije, na katero je formalno razporejen, vendar je sodišče prve stopnje na podlagi navedenega napačno zaključilo, da je bil tožnik v letu 2009 formalno razporejen na formacijsko dolžnost varnostnik - receptor s plačo za 15. plačni razred in je bil zato do te plače upravičen tudi v času opravljanja dela v začasni delovni skupini. Navedeno bi veljalo le v primeru začasnih razporeditev na nižje vrednoteno formacijsko dolžnost (kar določa tudi 98. člen Zakona o obrambi). Tožnik bi obdržal enako plačo, kot jo je imel pred razporeditvijo, v kolikor bi v primeru začasnih razporeditev bila plača nižja od plače, ki jo je prejemal v času pred razporeditvijo. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da tožnik ni bil začasno razporejen na nižje vrednoteno dolžnost, ampak je v letu 2009 opravljal višje vrednotene dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo - zamuda roka - fikcija vročitve
Ker tožnica poštne pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni dvignila oziroma prevzela v roku za sprejem, se v skladu s 4. odstavkom 88. člena ZDR-1 vročitev šteje za opravljeno, ko poteče osmi dan od dneva prvega poskusa vročitve (to pa je 13. 9. 2014). Zato je tožba, ki jo je tožnica vložila 27. 10. 2014, prepozna, ker jo je vložila po izteku 30 dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
Ker je v času, ko se je predmetni kolektivni spor začel (29. 5. 2015) veljala Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/15), ki je začela veljati dne 10. 1. 2015, bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati navedeno Odvetniško tarifo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083736
OZ člen 111, 111/2, 435, 435/1, 440, 495, 495/1. ZPP člen 13, 13/1.
prodajna pogodba – predmet pogodbe – prodaja tuje stvari – ničnost pogodbe – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi – jamčevanje za napake – pravna napaka – sankcije za pravne napake – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – kondikcijski zahtevek – vrnitev kupnine – predhodno vprašanje – razdrtje pogodbe po samem zakonu – izguba pravice – prekluzivni rok
V času sklenitve kupoprodajne pogodbe je bila v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist D. Š., ki tožeči stranki izbrisnega dovoljenja v zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v njeno korist ni dala. Zaradi navedenega bremena tožeča stranka ni mogla doseči pogodbenega namena, saj vknjižba in s tem pridobitev lastninske pravice na predmetu pogodbe ni bila mogoča, zato je bila pogodba zaradi nezmožnosti izpolnitve razdrta po samem zakonu. Za uveljavljanje zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe pa prekluzivni rok iz 1. odstavka 495. člena OZ ne pride v poštev.
Glede ugotovitvenega dela izreka v sporu zaradi motenja posesti je sodna praksa res že večkrat zavzela stališče, da ta načeloma ni potreben (in ga je potrebno zaradi odsotnosti pravnega interesa zavreči - in ne zavrniti, kot to navaja pritožba), vendar pa ga še vedno dopušča. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenega zahtevka. Prav v konkretnem primeru se izkaže, da sta ugotovitveni in prepovedni del izreka prepletena v taki meri, da zgolj njuno sožitje nudi dovoljšnjo mero določnosti in posledično izvršljivosti odločbe. Sodišče druge stopnje zato v izrek ni poseglo.
Dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov ni posel rednega upravljanja. Gre za dogovor, ki je po zakonu sestavni del pogodbe o medsebojnih razmerjih. V odsotnosti drugačne ureditve se pogodbe sklepajo s soglasjem pogodbenih strank, kar v obravnavanem primeru pomeni s soglasjem etažnih lastnikov.
Terjatve tožnice je treba obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji. Upravnik namreč s plačilom obratovalnih stroškov iz svojih sredstev pridobi pravico terjati vrnitev danega. Glede na zakonski obseg nalog, ima upravnik pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – več denacionalizacijskih odločb – nova zapuščinska obravnava – nov sklep o dedovanju – vračunanje daril
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in sodišče o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
udeležba intervenienta - izjava o vstopu - nasprotovanje pravici do udeležbe - zavrnitev intervencije - pravni interes intervenienta - cesija - terjatve, ki niso predmet pravde
Ker je predlagatelj stranske intervencije predložil listino o cesiji drugih terjatev in ne teh, ki so predmet postopka, nima pravnega interesa za vstop v pravdo na strani tožeče stranke.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – objektivni rok
Pravočasnost predloga za obnovo postopka ni vezana zgolj na objektivni rok, temveč tudi na subjektivni rok. Če stranka zamudi subjektivni ali objektivni rok, je predlog za obnovo prepozen.
Sodne poravnave s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati.
Vložitev dopolnitve tožbe predstavlja nujno procesno dejanje, saj v primeru njegove opustitve sodišče tožbo zavrže. Tožeča stranka ga je opravila po pooblaščeni odvetniški družbi, zato ji pripada povračilo odvetniških stroškov, ki so ji s tem nastali. Dejstvo, da se je postopek začel s predlogom za izvršbo tožeče stranke, ki v času vložitve izvršilnega predloga ni bila zastopana po odvetniški družbi, na odločitev o stroških pravdnega postopka, ki je tekel po razveljavitvi sklepa o izvršbi, nima vpliva.
V najemni pogodbi je bilo dogovorjeno, da se višina najemnine usklajuje z evropskim indeksom drobnoprodajnih cen (angleško HICP), tožena stranka pa drugačnega dogovora ni zatrjevala.
Zakonska preživninska obveznost ima načeloma prednost pred vsemI drugimi, poslovnimi obligacijami zavezanca, vendar pa je obveznost, ki je vezana na pokrivanje zavezančevih življenjskih stroškov (v tem primeru stanovanjski kredit), treba upoštevati.
V obravnavani zadevi je sodišče na naroku, ki ga je izvedlo na kraju samem, tožnika opozorilo, da je med postopkom prišlo do ukinitve parcele 2/0 in nastanka parcel 2/3 in 2/4, k. o. X. Opozorilo ga je torej na pravno relevantno dejstvo, ni pa v okviru razjasnjevalne dolžnosti predstavilo pomena tega dejstva glede na postavljeni tožbeni zahtevek in ni opozorilo na dolžnost prilagoditve tožbe. Materialno procesno vodstvo je bilo torej nepopolno izvedeno, saj strankama niso bile predočene možne posledice novega zemljiškoknjižnega stanja na uspeh z zahtevkom, ki je bil ob vložitvi tožbe sklepčen.
Za prenehanje etažne lastnine veljajo enaka pravila kot za njen nastanek. Enako kot ne more razpolaganje enega od solastnikov z delom nerazdeljene stvari pomeniti podlage za njen nastanek, ne more pomeniti podlage za njeno prenehanje (in ponovno vzpostavitev solastnine) niti razpolaganje enega etažnega lastnika s solastnim delom že razdeljene stvari.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - socialna pomoč - odpust obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkusno obdobje - nedovoljene pritožbene novote
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja zanemarilo dolžničino starost, njeno brezposelnost ter dejstvo, da mora skrbeti za mladoletno hčer, je pri določitvi preizkusnega obdobja zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na dolžničine „hude zdravstvene težave“ pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Te navedbe so kljub priloženi zdravstveni dokumentaciji, ki naj bi pritožničino slabo zdravstveno stanje dokazovale, nedovoljena pritožbena novota.