• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 25
  • >
  • >>
  • 141.
    VDSS sodba Pdp 400/2015
    16.7.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014938
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
    Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja ukinila delovno mesto prodajalca, ki ga je zasedala tožnica, zato je prenehala

    potreba po delu tožnice pod pogoji sklenjenimi v pogodbi o zaposlitvi. To pa predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
  • 142.
    VSL sklep II Ip 1596/2015
    16.7.2015
    IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0073622
    ZFPPIPP člen 130, 130/1, 132, 132/1.
    začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave – vpliv na izvršilni postopek – prekinitev
    Z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave je določena obvezna prekinitev vseh postopkov izvršbe ali zavarovanja. Po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopustno začeti proti dolžniku izvršbe, ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. ZFPPIPP v ničemer ne loči med dvema tipoma izvršilnega postopka, saj v 130. členu izrecno določa, da se oddelek 3.8 uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče.
  • 143.
    VDSS sodba Pdp 155/2015
    16.7.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014577
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neobstoječa pogodba o zaposlitvi - neveljavna pogodba o zaposlitvi - odpoved neobstoječe pogodbe o zaposlitvi
    Tožena stranka je z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 1. 2014 tožniku odpovedala neobstoječo oziroma neveljavno pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 7. 2010, ki je tožnik ni podpisal in ni soglašal z njeno sklenitvijo. Po mnenju pritožbenega sodišča je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in ne zgolj neučinkovita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ni prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 89. členom ZDR-1, zaradi česar je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ostane ta pogodba v veljavi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 1. 2014 ter reitegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
  • 144.
    VSK sodba PRp 56/2015
    16.7.2015
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006319
    ZP-1 člen 25, 69, 69/2, 114, 114/4, 115, 115/2, 154, 154/3, 157, 157/3.
    zaslišanje obdolženca – sodba brez obdolženčevega zaslišanja – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – nova dejstva in dokazi – odvzem vozila
    Zgolj navedba v pritožbi, da je zagovornik, ki je bil na naroku prisoten, pojasnil sodišču in s tem tudi v bistvu opravičil odsotnost obdolženca, ko je povedal, da se le-ta nahaja nekje v tujini, pred narokom pa je bil na telefonski številki, ki jo je imel zagovornik, nedosegljiv, na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval vabilu, ne more vplivati. Zagovornik namreč niti v pritožbi, vloženi več kot dva meseca po navedenem naroku, ne navaja ničesar, kar bi lahko privedlo k razumnemu zaključku, da so za neudeležbo obdolženca na zaslišanju obstajali razlogi na katere ni imel vpliva.
  • 145.
    VDSS sklep Pdp 57/2015
    16.7.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014378
    ZDR-1 člen 77, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
    ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
    Dokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega tožeča stranka navaja oziroma uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju sodno varstvo v določenem roku. Ko pa razmerje, za katerega tožeča stranka uveljavlja oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo le v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za kršitve. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Tožeča stranka je za kršitev pravic vedela ves čas, ko je brez pogodbe opravljala delo pri toženi stranki od 1. 11. 2012 dalje, saj je toženca ustno opominjala na to. Zatrjevano razmerje (delovno) je tožeči stranki prenehalo najkasneje s podpisom pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 5. 2014, zato je tožba, ki je vložena dne 4. 9. 2014, vložena prepozno. Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok, ki ga je tožeča stranka prekoračila. Zato je sodišče prve stopnje tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za obdobje od 1. 11. 2012 do 4. 5. 2014 utemeljeno zavrglo.
  • 146.
    VSL sklep I Cpg 972/2015
    15.7.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0081476
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
    regulacijska začasna odredba – verjetnost terjatve
    Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo
  • 147.
    VSL sklep I Cp 994/2015
    15.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0083209
    ZPP člen 81, 81/2. ZFPPIPP člen 10, 97, 97/2, 224, 224/1, 224/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/2.
    zavrženje tožbe – procesna sposobnost – postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje stečajnega dolžnika – nejudikatna terjatev – zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj
    Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja.
  • 148.
    VSL sklep Cst 428/2015
    15.7.2015
    STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0073657
    ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – formalna predpostavka
    Izjava o premoženjskem stanju je formalna predpostavka za odločanje o predlogu stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks.

    Ker pritožnik ni izkazal, da njegova vloga vsebuje vse predpisane podatke in izjave, ki jih mora vsebovati izjava o premoženjskem stanju, ne drži njegov zaključek, da je sodišče prve stopnje predlog zavrglo le zato, ker ni bil napisan na nekem predpisanem obrazcu.
  • 149.
    VSL sodba IV Cp 1764/2015
    15.7.2015
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0083755
    ZZZDR člen 123, 133.
    dolžnost preživljanja - določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca
    Sodišče pri določitvi preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR upošteva ne le dohodke, ki jih dejansko prejema preživninski zavezanec, marveč mora oceniti, kakšne so dejanske sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca pridobiti (dodatna) finančna sredstva. Ta ocena je še posebej pomembna v primerih, ko preživninska zavezanca ne moreta pokriti vseh (osnovnih) potreb preživninskega upravičenca.

    Tožnica kot preživninska upravičenka ima pravico zahtevati s tožbo preživnino, ki jo lahko zahteva le za naprej, ni pa upravičena do verzijskega zahtevka. Verzijski zahtevek zaradi plačila izdatkov zaradi preživljanja kake osebe daje aktivno legitimacijo le tistemu, ki je imel izdatke s preživljanjem drugega.
  • 150.
    VSL sklep II Cp 888/2015
    15.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083773
    ZPP člen 105, 105/2, 278, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
    zamudna sodba – pravočasen odgovor na tožbo – pogoji za izdajo zamudne sodbe
    Na odgovoru na tožbo je toženka navedla napačno opravilno številko, ki jo je zadeva imela na Okrajnem sodišču v Ljubljani, preden je bil izdan sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in stvarni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 9. 2014, kar pa nima nobenega pomena za vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo. Vloga tožene stranke namreč vsebuje bistvene sestavine iz 2. odstavka 105. člena ZPP (ustreza tudi zahtevam iz 278. člena ZPP), poleg tega pa je na zadnji strani vloge navedeno, da toženka ni prejela sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o odstopu zadeve okrožnemu sodišču (v zvezi z ugotovitvijo vrednosti spora), kar vse je sodišču prve stopnje omogočalo identifikacijo spora in ugotovitev pravilne opravilne številke zadeve.
  • 151.
    VSL sklep I Cp 1205/2015
    15.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083197
    ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
    tožba na ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – toženci – navadni sosporniki – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – vročitev spremembe tožbe – pravni pouk – pravica do izjave
    Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je pravilno vročena tožba. Pravilna vročitev zajema vročitev tožbe z vsemi njenimi prilogami in pozivom tožencem na odgovor z opozorilom, da bo v primeru, da ne bodo pravočasno odgovorili na tožbo ali da odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (277. člen ZPP). Navedeno velja tudi za vročitev vsake nadaljnje spremembe tožbe.
  • 152.
    VSL sklep I Cp 1535/2015
    15.7.2015
    STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0083762
    SPZ člen 70, 70/2. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14.
    delitev solastne stvari – prevzemni interes – fizična delitev – upravičen interes – pravni standard – pomanjkljivi razlogi – založitev predujma za zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ker sta se obe udeleženki potegovali za južni del, bi moralo prvo sodišče pojasniti, zakaj naj bi predlagateljica imela večji upravičen interes od nasprotne udeleženke, ko je južni del dodelilo predlagateljici. Ker izpodbijani sklep o tem nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb postopka.
  • 153.
    VSL sklep I Cpg 637/2015
    15.7.2015
    PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
    VSL0082011
    ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/3, 350/4, 350/5, 351. ZGD-1 člen 7, 7/1, 7/2, 8, 8/1.
    odgovornost za obveznosti – spregled pravne osebnosti – uveljavljanje terjatev v stečaju – uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika – procesna legitimacija
    Terjatev do družbenika na temelju spregleda pravne osebnosti lahko po začetku stečajnega postopka uveljavlja le še stečajni upravitelj.
  • 154.
    VSL sklep I Ip 2399/2015
    15.7.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058664
    ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    potrebni stroški za izvršbo - stroški izvršitelja - potrebnost rubeža - poplačilo celotne terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Stroškov, ki nastanejo po dokončnem poplačilu izterjevane terjatve, ni mogoče označiti kot potrebnih za izvršbo.
  • 155.
    VSM Sodba I Cp 479/2015
    15.7.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00009423
    OZ člen 179.
    primerna višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi strahu - odškodnina za pretrpljene telesne bolečine
    V primeru napada na osebo s strelnim orožjem je nedvomno verjeti tožeči stranki glede strahu, ki ga je utrpel za življenje, kakor tudi glede strahu, ki ga je utrpel kot posledico poškodbe kot sekundarni strah za izid zdravljenja.
  • 156.
    VSL sklep I Cp 1698/2015
    15.7.2015
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0083786
    ZNP člen 8, 9. ZVEtL člen 17. SPZ člen 125.
    vzpostavitev etažne lastnine – aktivna legitimacija – prekinitev nepravdnega postopka – predhodno vprašanje – prodaja solastnega dela že razdeljene nepremičnine – prenehanje etažne lastnine
    Za prenehanje etažne lastnine veljajo enaka pravila kot za njen nastanek. Enako kot ne more razpolaganje enega od solastnikov z delom nerazdeljene stvari pomeniti podlage za njen nastanek, ne more pomeniti podlage za njeno prenehanje (in ponovno vzpostavitev solastnine) niti razpolaganje enega etažnega lastnika s solastnim delom že razdeljene stvari.
  • 157.
    VSL sklep Cst 431/2015
    15.7.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0073565
    ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 196, 196/1, 202.
    postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu – kršitev temeljnih pravic delavcev – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – osebni stečajni dolžnik kot direktor družbe – pogoj pridobitve protipravne premoženjske koristi
    Če samostojni podjetnik delavcem ne izplača dohodkov in prispevkov, ki jih je po splošnih ali posebnih aktih dolžan izplačevati, to dejansko stori v korist svojega premoženja. Stečajni dolžnik v konkretnem postopku pa ni bivši samostojni podjetnik, pač pa bivši direktor gospodarske družbe. Ker je ta družba v stečajnem postopku, je dolžnik kot družbenik te družbe upravičen do preostanka stečajne mase, ki bi ostala po poplačilu vseh terjatev. Ker pa ta družba nima prav nobenega premoženja, ne drži, da obveznosti do svojih delavcev ni izpolnila iz koristoljubnih razlogov direktorja in družbenika te družbe, to je dolžnika v predmetnem postopku osebnega stečaja.
  • 158.
    VSL sklep II Cp 1518/2015
    15.7.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL0083753
    OZ člen 111, 111/4, 121, 121/2, 352, 352/3. ZVPot člen 22.
    leasing pogodba – odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe – pozitivni pogodbeni interes – ničnost – pogodbeni pogoji – splošni pogoji – nejasni pogoji – pomanjkljivi razlogi sodbe – amortizacijski načrt – dokazovanje – višina odškodnine – compensatio lucri cum damno – zastaranje odškodninske terjatve
    Nejasna določba splošnih pogodbenih pogojev toženca ne more zavezovati (22. člen ZVPot) in je nična (121. člen OZ).

    Če sodišče ni sprejelo načina obračunavanja tožeče stranke, bi v sodbi moralo pojasniti, kako pa priti do številk iz obračuna.
  • 159.
    VSL sodba I Cp 1725/2015
    15.7.2015
    ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082599
    ZOZP člen 14, 41. ZPP člen 7, 285. OZ člen 199.
    vračilo izplačane zavarovalnine - regres zavarovalnega združenja - nezavarovano vozilo - povrnitev izplačane odškodnine - plačilo zavarovalnine - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
    Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
  • 160.
    VSL sodba I Cp 1635/2015
    15.7.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082656
    OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 8.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - dedič povzročitelja - odgovorna oseba - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - nedopustno ravnanje - udarec - trditveno in dokazno breme oškodovanca - obstoj škodnega dogodka
    Tožnica zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi protipravnega ravnanja sedaj že pokojnega A.A. Odškodnino zahteva od mladoletne toženke kot njegove edine zakonite dedinje.

    Ker tožnica ni dokazala obstoja zatrjevanega škodnega dogodka, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca travmatologa, ki bi se po mnenju pritožnice edini lahko opredelil do tega, ali udarec z dlanjo po desnem licu predstavlja ustrezno silo, ki bi lahko povzročila zatrjevane težave z zobmi.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 25
  • >
  • >>