ZDR-1 člen 75, 200. Direktiva 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1, 1-1b.
V skladu s 1. b točko 1. člena Direktive Sveta 2001/23/ES se za prenos šteje prenos gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto, se pravi prenos organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lekarniška podružnica (kjer je tožnik opravljal delo) ob spremembi koncesionarja (tožnikov bivši delodajalec - tožena stranka) ni ohranila identitete in zato ne pride v poštev uporaba Direktive Sveta 2001/23/ES. Tudi po spremembi nosilca dejavnosti se namreč v lekarniški podružnici izvaja enaka dejavnost v istih prostorih, z istim delovnim časom, nov izvajalec (tožena stranka) uporablja isto opremo in pohištvo. Dejavnost se je nadaljevala brez prekinitve, tožena stranka je odkupila celotno zalogo zdravil, podružnica je ohranila iste potencialne stranke - varovance doma starejših občanov in lokalne prebivalce, zavarovanci z obnovljivimi recepti zdravila še naprej dvigujejo v isti poslovalnici. Navedeno pomeni, da je dejansko prišlo do prenosa gospodarske enote, to je lekarniške podružnice, ki je ohranila svojo identiteto v smislu določbe 1. b točke 1. člena Direktive 2001/23/ES. V konkretnem primeru gre torej za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku, z istimi pravicami in obveznostmi, kot jih je tožnik imel v delovnem razmerju pri delodajalcu prenosniku, utemeljen.
spor o zakonitem preživljanju – preživnina – stvarna pristojnost – stvarna nepristojnost
Ker tožnica od toženca ne zahteva plačevanja zakonite preživnine, pač pa povračilo stroškov, je tožničin tožbeni zahtevek navadna denarna terjatev, pristojnost sodišča za odločanje o njeni utemeljenosti pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – ogrožanje zdravja – odklanjanje zdravljenja – sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje – konkretna in resna nevarnost – pomanjkanje razlogov
Za izpolnitev pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanjo ali za okolico, ugotovljene in obrazložene morajo biti torej konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin. Odklanjanje zdravljenja je lahko razlog za prisilno hospitalizacijo le v primeru, ko je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera nasprotnega udeleženca v takšni meri, da ta nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave – vpliv na izvršilni postopek – prekinitev
Z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave je določena obvezna prekinitev vseh postopkov izvršbe ali zavarovanja. Po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopustno začeti proti dolžniku izvršbe, ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. ZFPPIPP v ničemer ne loči med dvema tipoma izvršilnega postopka, saj v 130. členu izrecno določa, da se oddelek 3.8 uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neobstoječa pogodba o zaposlitvi - neveljavna pogodba o zaposlitvi - odpoved neobstoječe pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 1. 2014 tožniku odpovedala neobstoječo oziroma neveljavno pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 7. 2010, ki je tožnik ni podpisal in ni soglašal z njeno sklenitvijo. Po mnenju pritožbenega sodišča je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in ne zgolj neučinkovita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ni prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 89. členom ZDR-1, zaradi česar je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ostane ta pogodba v veljavi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 1. 2014 ter reitegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
dolžnost preživljanja - določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca
Sodišče pri določitvi preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR upošteva ne le dohodke, ki jih dejansko prejema preživninski zavezanec, marveč mora oceniti, kakšne so dejanske sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca pridobiti (dodatna) finančna sredstva. Ta ocena je še posebej pomembna v primerih, ko preživninska zavezanca ne moreta pokriti vseh (osnovnih) potreb preživninskega upravičenca.
Tožnica kot preživninska upravičenka ima pravico zahtevati s tožbo preživnino, ki jo lahko zahteva le za naprej, ni pa upravičena do verzijskega zahtevka. Verzijski zahtevek zaradi plačila izdatkov zaradi preživljanja kake osebe daje aktivno legitimacijo le tistemu, ki je imel izdatke s preživljanjem drugega.
primerna višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi strahu - odškodnina za pretrpljene telesne bolečine
V primeru napada na osebo s strelnim orožjem je nedvomno verjeti tožeči stranki glede strahu, ki ga je utrpel za življenje, kakor tudi glede strahu, ki ga je utrpel kot posledico poškodbe kot sekundarni strah za izid zdravljenja.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058678
URS člen 23, 23/1, 36, 36/1. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 212, 212/2, 226, 226/2, 226/4. ZOdvT člen 22, 22/2, 27, 27/2. ZPP člen 212, 213, 213/1, 337, 337/1.
izvršilni naslov - nedenarna obveznost - sodni penali - sklep o določitvi sodnih penalov - izpolnitev nedenarne obveznosti - nezmožnost izpolnitve obveznosti - kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja - višina sodnih penalov - omejitev višine sodnih penalov - skupna posest - izvršljiva obveznost - trditveno in dokazno breme - slabo premoženjsko stanje - nedopustne pritožbene novote - dodaten rok za izpolnitev obveznosti - zmanjšanje sodnih penalov - denarna kazen - analogna uporaba zakona - vrednost predmeta v izvršilnem postopku - določitev vrednosti predmeta po prostem preudarku
Dolžnik bi moral vse trditve, ki se nanašajo na nezmožnost izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, ugovarjati že v postopku izdaje izvršilnega naslova, saj ne gre za dejstva, ki bi nastopila šele po izdaji izvršilnega naslova.
Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov ni mogoče ugotavljati nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko dolžnik svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov.
Tožnica tožencu očita več motilnih ravnanj, ki jih je treba obravnavati ločeno. Za vsako je tako treba ugotoviti (in pojasniti na podlagi česa je to ugotovljeno), kdaj je bilo storjeno, na kakšen način in kdo je tisti, ki ga je storil.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - socialna pomoč - odpust obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkusno obdobje - nedovoljene pritožbene novote
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja zanemarilo dolžničino starost, njeno brezposelnost ter dejstvo, da mora skrbeti za mladoletno hčer, je pri določitvi preizkusnega obdobja zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na dolžničine „hude zdravstvene težave“ pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Te navedbe so kljub priloženi zdravstveni dokumentaciji, ki naj bi pritožničino slabo zdravstveno stanje dokazovale, nedovoljena pritožbena novota.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija
Ker lastninska pravica glede nepremičnin, na katere mejijo nepremičnine, ki so predmet zahtevka, sama po sebi za odločitev v obravnavanem sporu, ki temelji na 99. členu SPZ, ni pomembna, drugi razlogi za prekinitev postopka pa v sklepu niso navedeni, prekinitev postopka nima podlage v zakonu.
ZIZ člen 42, 56, 56/1. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-6, 397, 397/2.
ugovor po izteku roka – obnova postopka – kaznivo dejanje – pravnomočna kazenska sodba – objektivno staro dejstvo – pravni interes za pritožbo – smiseln predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Dejstvo, da so podpisi na Pogodbi ponarejeni in s tem povezana zatrjevana ničnost Pogodbe v razmerju do porokov - dolžnikov, ni nastopilo po izdaji oziroma pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč gre z vidika njegovega nastanka za objektivno staro dejstvo (nanaša se na čas sklenitve sporne Pogodbe, ko izvršilni postopek sploh še ni bil v teku). Ugovor po izteku roka zato že iz razloga, ker dolžniki niso izkazali obstoja t. i. novega dejstva, ne more biti utemeljen.
Pravnomočna kazenska sodba je le dokaz sicer objektivno starega dejstva (da so bili podpisi porokov – dolžnikov ob sklenitvi Pogodbe ponarejeni) in kot taka lahko le razlog za obnovo postopka.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - nemožnost izrabe - regres za letni dopust - sorazmerni del - nadurno delo - pisna odredba
Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec za upravičenost do nadomestila zaradi neizrabljenega letnega dopusta izkazati, da letnega dopusta ni izrabil zaradi objektivnih razlogov na strani delodajalca. Ker takih trditev tožnik v tožbi in na prvem naroku za glavno obravnavo ni navajal, tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust treba upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1. Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013, je tako že pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobil pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Za plačilo ur, opravljenih preko polnega delovnega časa nadur, ni nujno potrebna pisna odreditev nadurnega dela.
ZPP člen 105, 105/2, 278, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – pravočasen odgovor na tožbo – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Na odgovoru na tožbo je toženka navedla napačno opravilno številko, ki jo je zadeva imela na Okrajnem sodišču v Ljubljani, preden je bil izdan sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in stvarni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 9. 2014, kar pa nima nobenega pomena za vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo. Vloga tožene stranke namreč vsebuje bistvene sestavine iz 2. odstavka 105. člena ZPP (ustreza tudi zahtevam iz 278. člena ZPP), poleg tega pa je na zadnji strani vloge navedeno, da toženka ni prejela sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o odstopu zadeve okrožnemu sodišču (v zvezi z ugotovitvijo vrednosti spora), kar vse je sodišču prve stopnje omogočalo identifikacijo spora in ugotovitev pravilne opravilne številke zadeve.
tožba na ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – toženci – navadni sosporniki – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – vročitev spremembe tožbe – pravni pouk – pravica do izjave
Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je pravilno vročena tožba. Pravilna vročitev zajema vročitev tožbe z vsemi njenimi prilogami in pozivom tožencem na odgovor z opozorilom, da bo v primeru, da ne bodo pravočasno odgovorili na tožbo ali da odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (277. člen ZPP). Navedeno velja tudi za vročitev vsake nadaljnje spremembe tožbe.
SPZ člen 70, 70/2. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastne stvari – prevzemni interes – fizična delitev – upravičen interes – pravni standard – pomanjkljivi razlogi – založitev predujma za zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sta se obe udeleženki potegovali za južni del, bi moralo prvo sodišče pojasniti, zakaj naj bi predlagateljica imela večji upravičen interes od nasprotne udeleženke, ko je južni del dodelilo predlagateljici. Ker izpodbijani sklep o tem nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb postopka.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 221t, 221t/2, 221t/3, 221t/4.
postopek prisilne poravnave – ločitvena pravica – učinki potrjene prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev – utesnitev prednostnega poplačilnega upravičenja ločitvenega upnika – prenehanje ločitvenih pravic – zaščitena vrednost zavarovanja
Iz obrazložitve upraviteljice izhaja, da že zaradi pokritja celotne upnikove terjatve z zaščiteno vrednostjo deleža dolžnika v družbi D. L. preostala zavarovanja za poplačilo upnika niso potrebna, zaradi česar naj bi ločitvena pravica na preostalem dolžnikovem premoženju prenehala. Pritožnik utemeljeno opozarja, da upraviteljica zgolj na podlagi tega dejstva ni imela materialnopravne podlage za prenehanje upnikovih ločitvenih pravic na preostalem dolžnikovem premoženju v določbah ZFPPIPP.
Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.