ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00003854
URS člen 23, 26, 33. OZ člen 3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 12. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (2002) člen 8. ZKP člen 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - test sorazmernosti
V spornem primeru ni že izkustveno-življenjske in logične oziroma razumne zveze med predhodnim trajanjem pravdnega postopka in "pečatenjem" hiše, na eni strani, ter požigom, ki je bil povzročen s kaznivim dejanjem, oziroma s požigom nastalimi škodnimi posledicami, na drugi strani - ukrep policije bi kvečjemu lahko že navzven vsakogar odvračal od storitve kaznivega dejanja, kakršno je bilo storjeno s požigom hiše. Izključena je zato že osnovna - naravna vzročnost, kot predpostavka za pripisljivost prepovedane posledice in tudi povečanega tveganja za njen nastanek.
Ker je predvidljivost negativne posledice hkrati tudi merilo protipravnosti ter nadalje tudi merilo skrbnosti (krivde), je tudi protipravnost v spornem primeru izključena že na podlagi ugotovitev o neobstoju predvidljive vzročne zveze med dejanji tožene stranke in škodnim dogodkom.
Ustava RS tudi v razmerju do države ne zahteva takšne obremenitve države z dolžnostjo plačila odškodnine, ki bi temeljila na golem dejstvu, da je škoda nastala, pa čeprav povsem izven "njene sfere".
Kontrahirna dolžnost tožene stranke kot zavarovalca za sklenitev zavarovalne pogodbe za premoženjsko - požarno zavarovanje v korist tožnice, kot zavarovanca oz. zavarovalnega upravičenca bi morala biti nedvoumno in jasno določena, da bi na tej podlagi tožnica lahko uveljavljala odškodninsko odgovornost tožene stranke. To izhaja že iz temeljnega načela obligacijskih razmerij - prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Načelno torej ne obstaja obveznost sklepanja pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00006036
URS člen 26. OZ člen 131, 135. ZJC-B člen 19. ZPP člen 360.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost lokalne skupnosti - kategorizacija občinskih cest - ukinitev kategorizacije javne poti - pravica do povračila škode - obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Glede pravnih vprašanj, ki jih sproži pritožba, zadostuje, če zavzeta stališča pritožbenega sodišča logično nasprotujejo razlogovanju pritožnika, kakor je bilo tudi v tej zadevi, in ni treba, da pritožbeno sodišče še posebej odgovarja na vsak posamezen pravni argument pritožnika.
Po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Določba, ki zadeva tudi odškodninsko odgovornost občine, ni samozadostna. Dopolnjujejo jo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki zadevajo splošno odškodninsko odgovornost. Splošna pravila o odškodninskih obveznostih pa za nastanek odškodninske odgovornosti terjajo poleg protipravnosti ravnanja po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS še nastanek škode, vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivdo. Medtem ko mora protipravno ravnanje, škodo in vzročno zvezo dokazati oškodovanec (tožnik), pa je trditveno in dokazno breme glede krivde na tožencu, kot je jasno določeno v 131. členu OZ. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ). Revidentki zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi lahko odškodninsko odgovarjala le za tako ravnanje, s katerim bi namerno povzročala škodo tožeči stranki.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002603
SZ člen 116, 116/1, 116/3. URS člen 14, 14/2.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - pojem stanovanja - preureditev podstrešja v stanovanje - poslovni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - analogija - načelo enakosti pred zakonom
Tožnika sicer nista preuredila podstrešja stanovanjske hiše, temveč podstrešje brusilnice tožnikovega delodajalca. Vendar ta okoliščina ni bistvena. Položaj tožnikov je namreč v vseh bistvenih prvinah, ki opredeljujejo zakonodajalčev namen privatizacije stanovanj po prvem odstavku 116. člena SZ, enak tistim, ki tvorijo zakonski dejanski stan prvega odstavka 116. člena SZ.
Ker za razlikovanje na podlagi dejstva, ali je bilo stanovanje zgrajeno v stanovanjski hiši ali na podstrešju proizvodnega obrata, ni videti razumnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov, načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) zahteva uporabo argumenta analogije. Ne samo na namenu zakonodajalca utemeljen razlagalni argument analogije, tudi ustavni razlogi zapovedujejo, da morata biti zaradi bistveno podobnega dejanskega položaja tožnika v enakem pravnem položaju kot vsi, ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Argument analogije tako razlago omogoča, argument ustavnoskladne razlage pa jo terja.
Prvi odstavek 78. člena ZKP obvezuje sodišče, da sankcionira z denarno kaznijo žalitev sodišča ali druge osebe, ki sodelujejo v postopku, tako da se tudi na ta način zagotavlja primerna raven medsebojnega komuniciranja in omogoča potek postopkov skladno s procesnimi pravili.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55, 55/4.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - priprava obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo v izjavil pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 61/2016 z dne 23. 2. 2017 presodilo, da je vsebino navedene določbe treba razlagati v luči določbe 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška.
URS člen 14, 14/2, 22, 33. ZDoh člen 96, 96/2-2. ZPPreb člen 3, 3-3, 7.
dovoljena revizija - dohodnina - oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala pri prodaji stanovanja
Razlikovanje, ki je z vidika pogoja bivanja v triletnem časovnem obdobju pred prodajo stanovanja vzpostavljeno med osebami, ki so v stanovanju dejansko bivale določeno časovno obdobje, in tistimi, ki so bili poleg tega v njem tudi stalno prijavljeni (2. točka drugega odstavka 96. člena Zdoh-2), ni nerazumno, terja ga namen davčne oprostitve, na katero se sklicuje revident, in sicer da se z ugodnostjo stimulira kupovanje nepremičnin za reševanje lastnega stanovansjkega vprašanja ne pa za preprodajo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0018967
URS člen 34, 35, 39.
dopuščena revizija - mediji - odgovornost izdajatelja - kršitev osebnostnih pravic - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - pravica do osebnega dostojanstva - kolizija ustavnih pravic - zapor - pazniki - ravnanje z obsojenci
Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da z izpostavitvijo vzdevka prvega tožnika, imena drugega tožnika in priimka tretjega tožnika, zaradi katerih jih je lahko določen krog ljudi prepoznal, meje svobode izražanja niso bile prekoračene. Iz članka je jasno razvidno, da gre za povzetek tistega, kar je avtor izvedel od obsojencev, da pa so obsojenci povedali, da pri zlorabah niso bili udeleženi vsi pazniki, ampak le nekateri, ki so jih obsojenci tudi izpostavili z vzdevki, imeni ali priimki. To izpoved je povzel novinar v svojem prispevku. Pravilna je zato ocena sodišča druge stopnje, da je imel utemeljen razlog, da je verjel v resničnost njihovih navedb in da spornega članka kljub temu, da je povzel vzdevke oziroma delna imena tožnikov, ni napisal z žaljivim namenom.
Pravilna pa je tudi ocena sodišča druge stopnje, da ob tem, da ni bilo izkazano, da bi novinar poznal identiteto tožnikov, ni utemeljen očitek, da bi moral pred objavo članka pridobiti tudi njihov odziv. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je novinar pridobljeno informacijo preveril pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in upoštevajoč navedene okoliščine s tem zadostil standardom poklicnega novinarstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00000072
ZPP člen 1, 8, 215, 370, 370/3. OZ člen 131. URS člen 23.
odškodnina - komplikacija pri operacijskem posegu - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V obravnavani zadevi ni niti ugotovitve o nestrokovnem ravnanju, kaj šele o tem, da bi bila nastala škoda lahko pravno relevantna posledica takšnega ravnanja.
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da je zahteva po še dodatnem izvedencu v resnici zahteva po kopičenju izvedencev, k čemur Vrhovno sodišče še dodaja, da bi bila takšna zahteva v nasprotju s pravico iz 23. člena Ustave.
pravica do vdovske pokojnine - neregistrirana istospolna partnerska skupnost
Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče, da "partnerja neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vežejo podobne tesne osebne vezi kot partnerja zunajzakonske skupnosti in se v tem pogledu primerjana položaja v bistvenem ne razlikujeta," vendar je "končna ocena podobnosti primerjanih položajev odvisna še od presoje, ali je položaj neregistriranih istospolnih partnerjev primerljiv s položajem zunajzakonskih partnerjev tudi konkretno." Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz namena pravice do vdovske pokojnine. Ta namen je zagotovitev socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine. Glede na namen zakona je položaj preživelega partnerja neregistrirane istospolne življenjske skupnosti in preživelega partnerja zunajzakonske skupnosti praktično enak.
Ker sta neregistrirani istospolni partner in zunajzakonski partner v enakem položaju, imata oba pravico do vdovske pokojnine pod istimi pogoji. Ker ZPIZ-2 neregistriranega istospolnega partnerja izrecno ni vključil v krog upravičencev do vdovske pokojnine, gre za pravno praznino, ki jo je sodišče dolžno zapolniti z ustavnoskladno razlago, z uporabo namenske razlage in zakonske analogije (analogia legis). Gre za primer, ki ni pravno urejen, vendar je pravno relevanten, zato ga je treba pravno enako obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, če se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
ZPP člen 8, 165, 370, 370/3, 347. URS člen 2, 156. ZOdvT člen 12.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pritožbena obravnava - nagrada in stroški odvetnika - stroški postopka - odgovor na revizijo - odvetniška tarifa - načelo sorazmernosti - protiustavnost zakona - presoja ustavnosti - prekinitev postopka
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje dokazno oceno, ki ustreza standardu iz 8. člena ZPP, pritožbeno sodišče pa to dokazno oceno sprejme, mu zaradi vsebinskega odgovora na pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni treba opraviti pritožbene obravnave, marveč lahko odloči na seji senata.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00000297
URS člen 35.. ZKP člen 83, 83/2, 370, 370/1-1, 371, 371/1-8.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - snemanje izjave - načelo sorazmernosti - pravica do osebne varnosti - kolizija ustavno varovanih pravic
Zvočno snemanje obsojenca in posredovanje posnetka organom pregona zaradi kazenskega pregona obsojenca, nedvomno pomeni poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Vendar pa je bil po presoji Vrhovnega sodišča, ob uporabi načela sorazmernosti, poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti v konkretnem primeru dopusten. Zvočni posnetek, ki ga je sodišče upoštevalo kot dokaz, je namreč nastal v trenutku obsojenčevega izvrševanja izredno hudega kaznivega dejanja - napeljevanja h kaznivemu dejanju umora po 2. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 127. člena KZ. Pravica do osebne varnosti oziroma življenja oškodovanke ima v konkretni situaciji nedvomno prednost pred osebnostno pravico obsojenca do glasu oziroma zasebnosti, v katero je bilo poseženo z zvočnim snemanjem v trenutku izvrševanja kaznivega dejanja in z izvedbo dokaza s poslušanjem posnetka na glavni obravnavi.
ZKP člen 371, 371/2, 378, 378/1, 378/4. URS člen 22, 25, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata
V primerih, ko obdolženec o seji senata drugostopenjskega sodišča ni bil pravilno obveščen, pa sodišče druge stopnje vseeno opravi sejo senata, sodišče krši obsojenčevo pravico do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in iz 29. člena Ustave ter njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in tudi obsojenčevo pravico do učinkovite pritožbe iz 25. člena Ustave.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018897
ZOR člen 376, 383. OZ člen 352, 360. ZTRL člen 27. SPZ člen 92.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina - škoda zaradi protiustavne razlastitve nepremičnine - zastaranje odškodninske terjatve - nastanek škode - subjektivno zavedanje o škodi in storilcu - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pravica do sodnega varstva
Presoja zastaranja odškodninske terjatve tožeče stranke zaradi neupravičene razlastitve lastninske pravice na nepremičnini
ZUstS člen 23. Ustava RS člen 2, 14, 49. ZObr člen 93, 93/2.
prekinitev postopka - ocena ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr - vračilo stroškov osnovnega vojaškega usposabljanja
Pri odločanju o reviziji mora Vrhovno sodišče uporabiti določbo drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če je pogodbo odpovedal pred iztekom 10 let.
Po oceni Vrhovnega sodišča je navedena določba ZObr v neskladju z 2., 14. in 49. členom Ustave Republike Slovenije.
URS člen 29, 29/3. ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – hitri postopek – postopek pred prekrškovnim organom – priprava obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – navajanje novih dejstev – dokazna prekluzija - možnost izjave o prekršku – pravica do poštenega postopka – odločanje sodišča
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ kršitelja še pred izdajo odločbe o prekršku med drugim pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vsebino navedene določbe je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. V tem primeru bo imel storilec prekrška praviloma zadostno možnost za pripravo svoje obrambe.
Tudi v primeru, če prekrškovni organ storilca prekrška ustno obvesti o prekršku in pouči o njegovih pravicah in posledicah, če v postopku ne bo sodeloval, mora zaradi zagotovitve temeljnih jamstev poštenega postopka iz 29. člena Ustave, storilcu vselej omogočiti, da izjavo poda v roku petih dni, razen če jo sam želi podati takoj. Okoliščina, da želi izjavo podati takoj, mora biti posebej protokolirana, poleg zapisa same izjave o prekršku.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018798
ZDZdr člen 40, 41, 75, 75/2, 77, 77/2. ZNP člen 37. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - zdravljenje na varovanem oddelku - podaljšanje ukrepa - predlagatelj - aktivna legitimacija - center za socialno delo - razlaga zakona - logična razlaga - namenska razlaga - besedna razlaga - mnenje izbranega zdravnika
Določila drugega odstavka 77. člena ZDZdr ni mogoče razlagati tako (ozko), da z določitvijo direktorja socialno varstvenega zavoda kot predlagatelja podaljšanja zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda izključuje smiselno uporabo tistih (splošnejših) določb ZDZdr, ki opredeljujejo, kdo je lahko upravičeni predlagatelj, konkretno torej določila 40. člena ZDZdr. Drugačno razlago namreč terjata logična in namenska razlaga zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS0018766
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 179.
dopuščena revizija - mediji - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do zasebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne presoje vprašanja ali je toženec protipravno posegel v zasebnost tožnika in v njegovo čast in dobro ime.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002947
ZDZdr člen 80, 80/2.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - duševne motnje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialne skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar je pri odločanju o tem treba ustavnoskladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje.
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje, da je bila v konkretnem primeru kršena tožnikova pravica iz 21. člena Ustave RS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2008129
ZKP člen 277, 277/1-1, 293, 293/3, 357, 357/1-4, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-3, 402, 402/3, 420, 420/1, 420/5, 428, 428/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 91, 91/2. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predhodni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega akta - sklep o ustavitvi kazenskega postopka - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - prenehanje teka zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe - pravica do pritožbe - ustavna pritožba - dovoljenost pritožbe - presoja pritožbenih navedb - vsebinska presoja - formalna presoja - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnega sredstva - obseg preizkusa
Tudi za postopke po razveljavitvi pravnomočne sodbe z ustavno pritožbo, ker po razveljavitvi pravnomočne odločbe zastaranje ne teče več, velja, da se mora postopek končati v razumnem roku oziroma v roku, ki ne more biti drugačen kot rok za novo sojenje v postopku, ko je bila pravnomočna sodba razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom.
Zavrženje obtožnega akta na podlagi določbe prvega odstavka 437. člena ZKP iz razlogov po 277. členu ZKP je formalna odločitev, ki jo sodišče sprejme v fazi takoimenovanega predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga. Če se je kazenski postopek že začel, se določba 437. člena ZKP ne more uporabiti.
Če je pravnomočna sodba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča, se sojenje pred pristojnim sodiščem, ki mu je bila zadeva vrnjena v novo odločanje, znajde v enaki fazi postopka, kot v primerih, ko bi sodno odločbo razveljavilo hierarhično višje sodišče znotraj sistema rednega sodstva