TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se v delu, ki se nanaša na dvosobno stanovanje, s površino cca. 55 m2, ki se nahaja na severovzhodni strani I. nadstropja zgradbe (št. stavbe 3585) na naslovu ... , parc. št. 2165/5, k. o. ... (ID ...), skupne prostore, naprave in dele stavbe na tem naslovu ter dve leseni drvarnici, ki se nahajat na severni strani parcele št. 2165/4, k. o. ..., zavrne pritožba tožene stranke in potrdi sodba sodišča prve stopnje v I., II., III. in IV. točki njenega izreka.

II. V delu, ki se nanaša na zidano betonsko garažo (št. stavbe 3612) in montažno garažo, ki stojita na vzhodni strani parcele št. 2165/4, k. o. ..., se revizija zavrne.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Tožnika sicer nista preuredila podstrešja stanovanjske hiše, temveč podstrešje brusilnice tožnikovega delodajalca. Vendar ta okoliščina ni bistvena. Položaj tožnikov je namreč v vseh bistvenih prvinah, ki opredeljujejo zakonodajalčev namen privatizacije stanovanj po prvem odstavku 116. člena SZ, enak tistim, ki tvorijo zakonski dejanski stan prvega odstavka 116. člena SZ.

Ker za razlikovanje na podlagi dejstva, ali je bilo stanovanje zgrajeno v stanovanjski hiši ali na podstrešju proizvodnega obrata, ni videti razumnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov, načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) zahteva uporabo argumenta analogije. Ne samo na namenu zakonodajalca utemeljen razlagalni argument analogije, tudi ustavni razlogi zapovedujejo, da morata biti zaradi bistveno podobnega dejanskega položaja tožnika v enakem pravnem položaju kot vsi, ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Argument analogije tako razlago omogoča, argument ustavnoskladne razlage pa jo terja.