OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS0018605
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 39. URS člen 2, 67, 76, 78. OZ člen 190.
individualni delovni spor - stvarna pristojnost - obrtniki - kolektivna pogodba - presoja ustavnosti - test sorazmernosti - zasebni delodajalec - plačilo prispevka na podlagi kolektivne pogodbe - solidarnost - prispevek za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev - oblastveni akt - načelo socialne države - varstvo delavcev - sindikalne pravice - poseg v zasebno lastnino - neupravičena pridobitev - davek
Za presojo ustavnosti kolektivnih pogodb so pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih, v individualnih delovnih sporih, kakršen je tu obravnavani (ko tožnik zahteva povračilo vplačanih zneskov na podlagi Kolektivne pogodbe), pa imajo podobne pristojnosti redna sodišča. Zato je revizijsko sodišče tehtalo, ali je zaradi varstva delavskih/sindikalnih pravic in načela socialne države, varstvo katerih se zagotavlja s kolektivnimi pogodbami, dopustno poseči v tožnikovo pravico do lastnine.
Pravna podlaga za zbiranje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je v 39. členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, ki ni bil v nasprotju z zakoni in Ustavo (saj je šlo za solidarnostni prispevek, pri katerem ne gre za ekvivalent vzajemnih dajatev, temveč za sredstva, ki se razpršijo med upravičence), zato do neutemeljenega premika premoženja (zaradi katerega bi bil tožnik prikrajšan, tožena stranka pa obogatena) ni prišlo. To pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka, potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna (190. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0018611
ZPP člen 106, 106/1, 106/2, 108, 108/6, 335, 336, 343, 343/3. ZNP člen 37. ZMZPP člen 109, 109/3, 111.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - ugovor - nepopolna vloga - obvezne sestavine pritožbe - priloge - listine - število predloženih vlog ali prilog - poziv za predložitev - umik priloge k vlogi - zavrženje vloge - razlaga zakona - prekomeren poseg
PO stališču pritožbenega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi pomanjkljivosti (tj. nezadostnega števila izvodov priloge) ne zavrže.
zavrženje pritožbe - dovoljenost revizije - sklep procesnega vodstva - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - pravica do pravnega sredstva
Zgolj besedilo tretjega odstavka 384. člena ZPP sicer omogoča jezikovno razlago, za kakršno se zavzema revident. To je, da je dovoljena revizija zoper sleherno zavrženje pritožbe na drugi stopnji sojenja. Vendar pa je treba po presoji Vrhovnega sodišča tretji odstavek 384. člena ZPP razlagati tudi s teleološko (namensko) razlago ter v povezavi s prvim odstavkom, ki določa, da stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil (glavni) postopek pravnomočno končan.
V obravnavanem postopku je pravica do pritožbe zagotovljena zoper odločbo glavni stvari, zato z izpodbijano odločitvijo višjega sodišča ni poseženo v pravico revidenta do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018564
URS člen 15, 15/3, 22. ZMed člen 39, 39/2. ZPP člen 342.
mediji - pravica do objave popravka - postopek s pritožbo - vročitev odgovora na pritožbo - kolizija ustavnih pravic - pravica do izjave v postopku
Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zakonodajalec tudi v ureditvi postopka po ZMed imel ustavno dopusten razlog, da je v postopku s pritožbo zoper odločitve o pravici do objave popravka ali odgovora izključil uporabo določb ZPP glede vročitve pritožbe nasprotni stranki in možnost odgovora na pritožbo. Razlog učinkovitosti in pospešitve postopka je namreč pri odločitvi v zvezi s pravico do popravka ali odgovora ključen, saj lahko daljši časovni zamik pravico popolnoma izvotli. Vendar pa omenjeni ustavno legitimni cilj v zadevnih primerih, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremeni, premočno trči od ustavno pravico do izjave nasprotne stranke.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0018591
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 107, 112. URS člen 33, 158. ZIKS člen 145.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - pravnomočnost - res iudicata - vrnitev zaplenjene nepremičnine - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Na postavljeno vprašanje je že odgovorilo Ustavno sodišče v odločbiUp-457/09-21 z dne 28. 9. 2011. Pojasnilo je, da načelo pravnomočnosti iz158. člena Ustave zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice. Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, oziroma ne da bi bili po takšnem postopku drugače odstranjeni njeni učinki, je kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. V pravdnem postopku tako ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/2. ZIntPK člen 4, 4-12, 5, 13, 13/5, 13/7, 15, 15/1, 16, 16/1, 16/7, 16/8, 16/9. URS člen 22. ZUP člen 146.
ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije v konkretnem primeru - upravni akt - nasprotje interesov - subsidiarna uporaba ZUP
Ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v konkretnem primeru glede tožničinega ravnanja v okoliščinah nasprotja interesov so ugotovitveni upravni akt.
ZIntPK predvideva subsidiarno uporabo ZUP za vse vrste postopkov, ki jih vodi KPK. To pa pomeni, da morajo biti tudi v tem postopku spoštovane procesne garancije, ki jih zagotavlja ZUP, če o tem v ZIntPK ni določb, ki bi drugače urejale določeno procesno situacijo ali bi določena procesna jamstva celo izključevale.
Ker v ZIntPK o pravicah osebe, katere ravnanje je razlog za pridobivanje podatkov, posebnih določb ni, tako tudi ne o izključitvi njene navzočnosti in aktivnega sodelovanja na zaslišanju druge osebe, in sicer ne v določeni fazi postopka (npr. do izdelave osnutka) niti nasploh. Po presoji Vrhovnega sodišča zato ni podlage za razumevanje, da je z določbami ZIntPK sodelovanje osebe, zaradi ravnanja katere se vodi postopek, na zaslišanju druge osebe (torej pri izvedbi dokaza) izključena. To pa narekuje uporabo določb ZUP, ki se nanašajo na pravico stranke do sodelovanja pri izvedbi dokazov, konkretno 146. člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018532
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2. OZ člen 39, 40.
dopuščena revizija - darilna pogodba - kavza - nedopusten nagib - odpadla kavza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sklepčnost tožbe - sodba presenečenja - procesna skrbnost stranke
Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja „pravica do pravnega pogovora“ strank s sodiščem, pač pa le, da je sodišče dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub njihovi zadostni skrbnosti stranke presenetila (t.i. sodbo presenečenja).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - interni test integritete - sorazmernost ukrepa - poseg v osebnostne pravice delavca
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč, da je bil v obravnavanem primeru test integritete najmilejši možen ukrep, s katerim je tožena stranka lahko učinkovito preverila podane sume o nepravilnostih pri delu revidentke. Glede na konkretne okoliščine, predvsem pa nizko stopnjo intenzivnosti in invazivnosti ukrepa, je ta test predstavljal sorazmeren ukrep tožene stranke.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 3, 4, 4/1. URS člen 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - posamičen akt sodišča - izvrševanja sodne funkcije - odredba sodišča v izvršilnem postopku - pravna sredstva zagotovljena v okviru izvršilnega postopka
To, da je v zadevi odločalo sodišče, že samo po sebi pomeni, da je bilo zagotovljeno sodno varstvo, zato dodatno sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
Morebitne kršitve mora pritožnik uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru sodnega postopka, v katerem je bil izpodbijani akt izdan, po izčrpanju teh sredstev pa ima stranka v primeru, če meni, da gre za kršitve ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem.
ZPP člen 140, 141, 141/1, 141/2, 142, 142/3, 142/4, 339, 339/2-8. URS člen 22.
vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - fikcija vročitve - prebivališče - dejansko prebivališče - vročitev v hišni predalčnik - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Možnost vročitve po fikciji (141. člen ZPP) pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno, vendar mora v tem primeru vročevalec najprej poskusiti zagotoviti osebno vročitev. Vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku pa so mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja). Naslovniku je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu 141. in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker je stanovanje, kjer je bila vročitev opravljena, opustil. Za opustitev je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje. Pri presoji je treba upoštevati predvsem namen določb o nadomestnem vročanju (140. člen ZPP) in vročanju z obvestilom o sodnem pisanju v poštnem predalčniku (141. člen ZPP), ta pa je v tem, da zagotavljajo razumno pričakovanje, da se bo naslovnik lahko pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Izjemna dopustitev fikcije vročitve namreč temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi (če do tega pride brez krivde naslovnika, bo načeloma možna vrnitev v prejšnje stanje), ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje (ni poskrbel zato, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil).
Iz listin v spisu je razvidno, da je vročevalec na vročilnici navedel, da ob prvem poskusu vročitve dne 28. 3. 2014 pisma ni mogel vročiti ne naslovniku ne kakšnemu odraslemu članu gospodinjstva. Prav tako ni uspel pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi iz prvega in drugega odstavka 140. člena ZPP pustiti pisnega sporočila o tem, kdaj bo ponovno opravljal vročitev. Zato je to sporočilo pustil v hišnem predalčniku (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Ob takšnih okoliščinah vročanja dejstvo, da je v času vročanja, v stanovanju živela toženčeva družina in toženčev brat z družino, ne zadošča za oceno, da je bilo v zadostni meri zagotovljeno, da bo toženec dejansko seznanjen z začetkom postopka. Stališče sodišča druge stopnje, ki je toženčevo pritožbo zavrnilo brez izvajanja s strani toženca predlaganih dokazov, je prestrogo in nesorazmerno posega v pravico toženca, da dokaže, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni imel možnosti, da se seznani z vložitvijo tožbe.
ZPOmK-1 člen 6, 28, 28/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. URS člen 36, 37. EKČP člen 8.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje družb - sklep o preiskavi - pooblastila Agencije za varstvo konkurence - pravica do sodnega varstva - naknadni sodni nadzor - učinkovitost sodnega nadzora - zakonitost preiskave - nezakonito pridobljeni dokazi - praksa ESČP
Ustavno dopustno je, da sklep o preiskavi (do spremembe protiustavne ureditve) sprejme Agencija za varstvo konkurence in da je odsotnost predhodne sodne odločbe o preiskavi mogoče nadomestiti (kompenzirati) z ex post facto učinkovitim sodnim nadzorom. Za povsem drug vidik pa gre pri vprašanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o preiskavi in ali je konkretna preiskava potekala v skladu z izdanim sklepom o preiskavi. Zagotovljena mora biti torej sodna kontrola zakonitosti dejanske preiskave, njene primernosti, obsega, poteka in trajanja.
Iz sodne prakse ESČP, na katero se revidentka pri tem sklicuje, ne izhaja, da sta lahko učinkovita izključno le predhodni sodni nadzor ali takojšnji naknadni sodni nadzor. ESČP je namreč do zaključka o neučinkovitosti sodnega nadzora v zadevi
Delta pekárny prišlo na podlagi celovite presoje nadzora, opravljenega v konkretnem primeru.
Res je sicer, da je v sistemu takojšnjega naknadnega sodnega varstva, ki se zoper sklep o preiskavi izvede ločeno od preizkusa končne odločbe, bolj konsistentno izpeljano varstvo pred vplivom nezakonito pridobljenih dokazov na končno odločitev z vidika »okužbe« odločevalcev. Vendar pa končna odločba ne more temeljiti na nezakonito pridobljenih dokazih niti v primeru, da je njihova nezakonitost ugotovljena kasneje, na primer, ko je sklep o preiskavi predmet sodnega varstva v okviru postopka zoper končno odločbo. Organ, ki izda končno odločbo, v takem sistemu prevzema tveganje, da bodo preiskava in v njej pridobljeni dokazi spoznani za nezakonite, posledično pa tudi končna odločba, ki bi na takih dokazih temeljila.
ZOPRZUJF je vprašanje višine in izplačila razlike pokojnine za zavarovance, ki predhodnih odločb o znižanju pokojnine niso izpodbijali, uredil v celoti tako, da plačila zakonskih zamudnih obresti ni predvidel.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018510
ZNP člen 37. ZPP člen 86, 91, 91/1. URS člen 19. ZDZdr člen 53.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - nepravdni postopek - postopek sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve - pravica do osebne svobode
V nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta, ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP ob upoštevanju 37. člena ZNP. Smiselna uporaba določb ZPP bi namreč v tovrstnih postopkih lahko pomenila pretiran poseg v pacientkino pravico do osebne svobode (19. člen URS).
DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018741
ZPP člen 392. URS člen 22, 23, 23/1. ZZZDR člen 129, 131c, 132, 132/3. OZ člen 112, 316, 316-5.
dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenja
Razlog (pogoj) za spremembo preživnine je sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca.
Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). S tem ne poseže v institut pravnomočnosti, saj zakon sam v 132. členu ZZZDR določa pogoje za poseg v pravnomočno sodno odločbo.
nepravdni postopek - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - določitev socialnovarstvenega zavoda - pravica do izjave v postopku - prostorska stiska - izjava socialnovarstvenega zavoda
Ob ugotovitvi, da se vsi trije socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot revident, bi bila edina preostala alternativa v resnici le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Ker ni drugega državnega organa, ki bi bil po veljavni zakonodaji pristojen določiti konkretni socialno varstveni zavod, bi bila takšna (ne)odločitev nezakonita in protiustavna. Nezakonita zato, ker bi sodišče ne udejanjilo obveznosti odločiti po drugem odstavku 48. člena ZDZdr. Protiustavna pa zato, ker bi bile ogrožene ustavno varovane dobrine.
Procesno dejstvo, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku na narok ni vabilo revidenta, je sicer resnično. Vendar revizijsko sodišče pojasnjuje, da ga zaradi zagotovitve njegove udeležbe v postopku tudi ni bilo treba in ni bilo dolžno vabiti.
Udeležba socialno varstvenega zavoda v postopku je specifična in mora biti zagotovljena v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pa je, da mu je treba zagotoviti pravico do izjave. Ker Ustava ne terja, da mora biti pravica do izjave nujno zagotovljena na usten način, zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Poleg tega mora biti udeležba socialno varstvenega zavoda priznana še tako, da mu je zoper odločitev o odločitvi po drugem odstavku 48. člena ZDZdr zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. To pomeni, da mora biti socialno varstvenemu zavodu vročen sklep (49. člen ZDZdr), zoper katerega ima v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDZdr tudi izrecno pravico do pritožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018306
OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravnika - psihiater - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva diagnoza - postavitev diagnoze brez pregleda pacienta - pravilnost diagnoze - duševna bolezen
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja relevantnosti preverjanja pravilnosti diagnoze in s tem povezanih očitkov materialnega in procesnega prava.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018289
OZ člen 133, 183. URS člen 34, 35, 39. EKČP člen 10, 10/2. ZPP člen 367, 367/3.
dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - tisk - odškodnina pravni osebi - izjava kot trditev o dejstvih - izjava kot mnenje - kontekst izjave - javni razpis za dobavo medicinske opreme - razprava o pravilnosti javnega razpisa - javni interes
Celoten kompleks konkretne zadeve vsebuje zadostno podlago za dobro vero v resničnost bistvenega dela sporne izjave (da je tožnica razpolagala z notranjimi informacijami), zato je ni pravilno razumeti kot očrnitev tožnice, temveč predvsem kot upravičen prispevek k razpravi o pravilnosti javnega razpisa, ki je v javnem interesu, pa tudi kot odziv na očitke (tudi tožničine) na račun toženčevega podjetja v zvezi z istim razpisom. V okoliščinah konkretnega primera ima zato prednost toženčeva svoboda izražanja.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018216
OZ člen 7. ZIZ člen 64, 65, 65/3. URS člen 23, 33.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica v pričakovanju - nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - zloraba pravic - izločitvena pravda - tožba za nedopustnost izvršbe tretjega - konkurenca pravic - pravica do zasebne lastnine - pravica do poplačila terjatve v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva
Tožnik s tem, ko svoje (so)lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo in je vložil tožbo za nedopustnost izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ, ni zlorabil pravice do sodnega varstva (kot materialnopravno zmotno zaključujeta sodišči prve in druge stopnje), ker vknjižba (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo ni bila njegova dolžnost in tudi ne bi bilo nič drugače, če bi se vpisal v zemljiško knjigo. Lastninska pravica v pričakovanju namreč prevlada nad pravico do poplačila terjatve upnika v izvršilnem postopku.
načelo enakosti pred zakonom – odmera kazni – obteževalne in olajševalne okoliščine – vrednotenje obteževalnih in olajševalnih okoliščin
Iz ustavnosodne presoje in sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo predpisa v razmerju do vsakega posameznika. Načelo enakosti ni prizadeto, če je podan stvaren razlog za neenako obravnavanje, ob enakem dejanskem stanju pa ne sme priti do različnih odločitev. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je strožja odmera kazni vložniku zahteve za varstvo zakonitosti utemeljena z drugačno, odločilnejšo vlogo, ki jo je pri izvršitvi kaznivega dejanja imel v primerjavi s soobsojencem.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – načelo neposrednosti - dokazni postopek - izvedenstvo – pravica do neposrednega zaslišanja izvedenca - branje izvedenskega mnenja - pripombe strank na izvedene dokaze
V situaciji iz drugega odstavka 340. člena ZKP, ko sta stranki dali soglasje, da se na glavni obravnavi prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca oziroma njegov pisni izvid in mnenje, gre za strankino odpoved pravici do kontradiktornosti ob izvedbi tega dokaza. Glede na dano soglasje se odpoved pravici do neposrednega zaslišanja domneva; ni pa soglasja obrambe mogoče razumeti kot popolno, jasno in izrecno odpoved pravici, da (v nadaljevanju postopka) zahteva neposredno izvedbo takega dokaza (toliko bolj, če izvedenec za obdolženca obremenjujoč izvid in mnenje v postopku poda le pisno). Zato je treba po izvedbi dokaza na način iz drugega odstavka 340. člena ZKP, ob upoštevanju tudi določbe 342. člena ZKP ugotoviti, ali se obramba odpoveduje pravici do neposrednega zaslišanja izvedenca.
Pravica do zaslišanja izvedenca kot del obsojenčeve pravice do obrambe pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje - te pravice zato ni dopustno pogojevati z zahtevo po materialnopravni izkazanosti trditvenega bremena, kot pri novih dokaznih predlogih.