bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – predlog za odreditev pripora
Po razveljavitvi drugostopenjske sodbe pripor zoper obdolžeca ni bil odrejen, zato je treba predlog, ki ga je državna tožilka podala na pritožbeni obravnavi razumeti in obravnavati kot predlog za odreditev pripora in ne kot predlog za podaljšanje pripora, kot ga je sama poimenovala. V predlogu je namreč nedvoumno in jasno navedla, da so po njeni oceni še vedno podane okoliščine, zaradi katerih je bil pripor zoper obdolženca odrejen oziroma podaljševan ter da je njena izrecna volja, da se zoper obdolženega pripor odredi.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/4. ZPP člen 409, 409/1.
dopuščena revizija - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - dodelitev otroka - izdaja začasne odredbe - trditvena podlaga tožbe - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - otrok kot stranka postopka - uveljavljanje otrokovih pravic - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - enota odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve
Toženka je v okviru dopuščene revizije pravilno opozorila, da sta nižji sodišči tožnici prisodili previsoki odškodnini za nepremoženjsko škodo. Ob primernem upoštevanju prisojenih odškodnin v podobnih odškodninskih primerih, znaša pravično denarno zadoščenje za tožnico 8.500,00 EUR.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0017261
Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS) člen 1, 1-1, 3, 3-1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (2009/103/ES) člen 3, 3-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 208, 208/2, 315, 315/1, 380, 380/1.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - vmesna sodba
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/1-8. URS člen 15, 15/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic
Pri dokazih, ki jih pridobijo zasebniki, v nasprotju z dokazi, pridobljenimi s strani državnih organov, je treba opraviti tehtanje med ustavnimi pravicami obdolženca in ustavnimi pravicami oškodovanca, ki so bile ob pridobivanju dokazov neposredno ogrožene.
S tem ko je obdolženec privolil, da je njegova mati hodila v njegove prostore, se je v tem delu prostovoljno odpovedal svoji zasebnosti in se nanjo ni mogel zanašati pri hranjenju predmetov kaznivih dejanj.
Upoštevati je treba vse predpise, ki so bili sprejeti od plačila kupnine 26. 11. 1986 do izdaje sodbe, saj so vsi vplivali na vrsto in vrednost sedaj veljavnega plačilnega sredstva v državi. Vezanost terjatve na (tedaj, ob plačilu kupnine) tujo denarno valuto je bila sicer dovoljena, vendar le, če je bila uporaba valutne klavzule dogovorjena.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZZZDR člen 10b, 123, 191. ZDKG člen 16.
pravni interes za revizijo - odobritev dednega dogovora - dedovanje zaščitene kmetije - dolžnost preživljanja - usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj.
Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.
Ker iz pravnomočnega sklepa o dedovanju med drugim izhaja, da so zakoniti dediči, med njimi prva in druga tožnica iz tega upravnega spora, sklenili nov dedni dogovor, ki ga je CSD odobril, si revidentki v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne moreta več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazujeta več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007238
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu
V zahtevi za varstvo zakonitosti kršitev ni mogoče uveljavljati na takšen način, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Za ugotovitev kdo je lahko storilec kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu je odločilnega pomena vprašanje, kdo dejansko daje navodila za delo in izvaja nadzor nad delom delavcev (dejanski delodajalec oziroma nadrejeni delavec) in ali oškodovanec to osebo šteje za svojega nadrejenega.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasna odredba - težko popravljiva škoda - bodoče negotovo dejstvo - dokazni postopek - zaslišanje prič - zahteva za posredovanje poslovne dokumentacije
Izpodbijani sklep nima neposrednih posledic, kot jih zatrjuje tožeča stranka, to je odvzem dovoljenja po 162a. členu ZASP.
Take posledice, kot jih tožeča stranka sedaj zatrjuje, bi lahko imela šele odločba, izdana na podlagi 162a. člena ZASP. Poleg tega je to, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, le morebitna posledica.
Ni mogoče zatrjevati obstoja težko popravljive škode na podlagi bodočih negotovih dejstev, to je morebitnega bodočega ravnanja organa oziroma morebitnih v bodoče sprejetih odločitev.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - preživnina - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pravica do preživnine - dolžnost preživljanja - krivda za brezposelnost - odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov - odškodnina - pravice osebe, ki jo je umrli preživljal
Preživljanje po drugem zakoncu je po svoji naravi subsidiarno. Zagotavlja se le, če je dejansko potrebno, in v potrebnem obsegu. Preživninski upravičenec mora najprej sam (vsaj delno, če ne v celoti) poskrbeti za svoje preživljanje. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, preden je lahko upravičen do preživljanja po zakoncu.
Ni nerazumno niti pretirano strogo pričakovanje, da vdova (oškodovanka) ne bo kršila obveznosti iz delovnega razmerja ter na ta način obdržala obstoječo zaposlitev. Prav tako je upravičeno pričakovati, da sama ne bo odpovedala pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga (sprejela manj plačano delo ali začela brezplačno opravljati delo).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2007269
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 378, 378/1. KZ člen 234a. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Namen navzočnosti obdolženca oziroma njegove obrambe na seji višjega sodišča namreč ni le v natančnejšem pojasnjevanju stališč iz pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, temveč predvsem v kontroli poročila sodnika poročevalca, ki ga ta poda na pritožbeni seji. Poleg tega je obdolžencu in njegovemu zagovorniku z neposrednim in ustnim nastopanjem pred sodniki, ki odločajo o obdolženčevi zadevi, dana možnost, da s svojim nastopom in navajanjem argumentov prepriča sodišče, da spremeni svoje stališče, ki si ga je doslej lahko izoblikovalo le na podlagi pisne dokumentacije spisa.
ZMZ člen 2, 23, 28, 28-3, 52, 52-2, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 15, 15(c). EKČP člen 3.
priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita
V primeru, ko tožena stranka tožniku ne verjame (ker njegove izjave niso skladne in niso verjetne), da se je znašel v okoliščinah, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma bi bil njegov strah pred preganjanjem utemeljen, torej ko ne izkazuje subjektivnih okoliščin, tožena stranka pred odločanjem glede statusa begunca ni dolžna pridobiti in se opredeliti do splošnih in specifičnih informacij v tožnikovi izvorni državi, ki bi utemeljevale tožnikov strah pred preganjanjem zaradi njegovih zatrjevanih subjektivnih okoliščin.
Po presoji Vrhovnega sodišča samovoljno nasilje (tretja alineja 28. člena ZMZ) v izvorni državi v izvorni provinci ne dosega takšne stopnje, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist, če se vrne v izvorno državo, v kraj, iz katerega je odšel, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. V tem primeru pa tudi ni sporno, da tožnik ni član skupine, ki bi bila podvržena sistematičnemu trpinčenju, oziroma član kakšne preganjane skupine (3. člen EKČP).
OZ člen 100, 100/2, 100/3, 488, 489, 490, 490/1, 490/2. ZOR člen 509, 510, 510/1. SPZ člen 64, 64/2, 64/4.
dopuščena revizija - pogodba o komisijski prodaji - ukradeno vozilo - pravne napake - odgovornost za pravne napake - zaplemba vozila
Dejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
Vendar je treba razlikovati med primeri, ko pride do popolnega odvzema vozila in primeri, ko je vozilo zaseženo in je odvzem vozila le začasen. Razdrtje pogodbe po samem zakonu je možno le pri popolnem odvzemu vozila (prvi odstavek 510. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, oziroma 490. členu OZ).
Kadar pa pride le do začasnega odvzema vozila pa bi zaradi pravne napake pogodba med tožnikom in S. H. lahko prenehala kvečjemu na podlagi njenega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - plačilo odškodnine - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - škoda tretjega - sopotnik - izključitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Tožnica ima kot oškodovanka položaj upravičenca v smislu 944. člena OZ; tožnica ki sicer ni stranka zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v zavarovalno razmerje vstopi v trenutku nastanka zavarovalnega primera. Zato ima zavarovalnica tudi zoper njo ugovor, da je njena odgovornost izključena zaradi namere ali prevare. Če nastane škodni dogodek, glede na katerega je bilo sklenjeno zavarovanje (922. člen OZ), v okoliščinah iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Odgovornost za spremembo opisa kaznivega dejanja je prvenstveno na državnem tožilcu, vendar sme po ustaljeni sodni praksi tudi sodišče, glede na rezultate dokaznega postopka, poseči v opis kaznivega dejanja. S strani sodišča so dopustne predvsem spremembe obtožbe, ki za kaznivo dejanje in za kazensko odgovornost storilca niso pravno relevantne, torej spremembe, ki so redakcijske, stilistične ali jezikovne narave, oziroma spremembe, ki naredijo opis dejanja natančnejši in jasnejši.
ZOR člen 170, 170/1, 173, 177, 177/3, 188, 195, 295, 295/1, 310, 310/2, 941. ZPP člen 5, 216, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - železniški promet - profesionalna skrbnost - prispevek oškodovanca - višina odškodnine - mesečna renta za tujo pomoč - aktivna legitimacija - valorizacija odškodnine - dokazno breme - porazdelitev dokaznega bremena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti
Ravnanje profesionalnih udeležencev v železniškem prometu je podvrženo strogemu standardu skrbnosti strokovnjaka. To pa pomeni, da mora sistem delovati tako, da zaposleni vanj lahko in morajo zaupati.
Ko se izpodbija ugotovitev obsega škode, določene po prostem preudarku, gre načeloma za (v reviziji nedovoljeno) izpodbijanje dejanskega stanja. Vendar pa v tem primeru tožnik pritožbenemu sodišču utemeljeno očita procesno kršitev, saj je edini razlog pritožbenega sodišča v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje o tožnikovem stanju po poškodbi.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča se kot del premoženjske škode, ki se kaže v obliki potrebe po tuji pomoči in negi, priznava tudi tista, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. Aktivno legitimiran za uveljavljanje tega zahtevka je oškodovanec.
Ob napačni (materialnopravni) porazdelitvi dokaznega bremena, na katero sta toženki pravočasno opozorili na naroku, je sodišče uporabilo dokazno gradivo, ki ni bilo pridobljeno v kontradiktornem postopku. Te kršitve ni odpravilo niti pritožbeno sodišče, pač pa je zvišalo odškodnino na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pa so obremenjene s procesno kršitvijo. Gre za kontinuirano kršitev, ki jo toženki uspešno uveljavljata v reviziji.
Upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi delnega plačila prenehal in obsodbo dolžnika le še na plačilo preostalega deleža obveznosti, je mogoče doseči le z valorizacijo delnega plačila. Valorizacija tako predstavlja le matematično metodo izenačitve časovno – vrednostnega trenutka obračuna terjatve.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
Do kumulacije zahtevkov je prišlo med pravdo, pri čemer tožeča stranka za podredni zahtevek ni navedla vrednosti spornega predmeta. Revizija zoper odločitev o tem zahtevku je zato nedovoljena.
Šele v pritožbi so revidenti kot razlog neveljavnosti zatrjevali odsotnost nunkupacije: oporočiteljica naj ne bi izjavila, da je listina njena oporoka. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je trditveno in dokazno breme o tem na tožeči stranki, ki pa ga je zamudila - prvikrat je trditev o odsotnosti izjave oporočiteljice, da je listina njena oporoka, postavila v pritožbi in brez navedbe opravičljivega razloga, zakaj tega ni storila znotraj roka iz 286. člena ZPP.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo
Teža nekega kaznivega dejanja sama po sebi ne utemeljuje zaključka, da je na strani storilca podana nevarnost ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj, nedvomno pa na to nevarnost lahko kaže poleg teže tudi način storitve obravnavanega kaznivega dejanja.
neupravičena pridobitev - nemožnost uporabe solastne stvari - obstoj prikrajšanja - uporabnina
Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča je, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Določbo 198. člena OZ (prej 219. člena ZOR) je namreč treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ (prej 210. členom ZOR). Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.