ZD člen 32. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela premoženja - soprispevek k povečanju ali ohranitvi premoženja - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izvedenina - nagrada izvedenca
Z zahtevkom po 32. členu ZD zapustnikov potomec izloča iz zapustnikovega premoženja del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi tega premoženja, zatrjuje torej, da izločeni del dejansko ne pripada zapustniku in ne sodi v zapuščino, temveč je njegova last. Pri tem dedič zahteva izločitev dela premoženja, ki pomeni določeno celoto, in sicer kot alikvotni del, torej delež na vsem, kar tvori zapuščino.
Tožnik ima pravico, da zaradi vlaganj v zapustnikovo premoženje izloči alikvotni del zapuščine.
Izvedenec je zgolj dodatno ocenil nepremičnino po tržni metodi, pri čemer gre za del stanovanjskega dvojčka in ne za kakšen večji večstanovanjski ali industrijski objekt s številnimi parcelami. Prav tako odgovori na postavljena vprašanja niso zahtevali posebne dodatne priprave. Zato bi lahko to dopolnitev označili zgolj kot zahtevno.
Če sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrne dokazni predlog in ne pojasni razlogov, zaradi katerih je bil dokazni predlog zavrnjen, stranka pa na navedeno kršitev opozori (šele) v pritožbi, pritožbeno sodišče lahko v primeru, če gre za relevanten dokaz in stranka na ta način ne zlorablja procesnih pravic, v sklepu naloži prvemu sodišču, da v novem sojenju izvede tudi ta dokaz.
OZ člen 100, 100/3, 240, 458, 458/1, 458/1-2, 459, 459/2, 475. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/4.
stvarne napake – odstop od pogodbe – vzrok za napake – trditveno breme – računalniški sistem – poseganje v sistem – posebne lastnosti opreme - pobotni ugovor
Pri presoji odgovornosti prodajalca je treba upoštevati, da velja domneva, da vzrok za okvaro izvira iz njegove notranje poslovne sfere. Domnevo pa lahko prodajalec ovrže tako, da dokaže, da vzrok za okvaro ne izvira iz njegove sfere, torej da vzrok za okvaro niso lastnosti stvari same, ampak da ta npr. izvira iz nepravilne uporabe s strani kupca.
Tožeča stranka je trditev, da je bila obravnavana lastnost sistema med strankama dogovorjena, podala šele po prejemu izvedenskega mnenja S. D., torej po prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pri tem ni navedla, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že prej, jih ni mogoče upoštevati.
Dejstvo, da je bil ob vračilu računalniški sistem oz. trdi disk na računalniku izbrisan, je za sodišče prve stopnje pravno pomembno le zato, ker je zaradi tega tožeča stranka ostala neuspešna v dokazovanju prvotnega stanja opreme.
odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – strokovna napaka v postopku zdravljenja – premestitev v psihiatrično kliniko – hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici – trditvena podlaga – razbremenitev odgovornosti – standardi vestnega zdravljenja – nepremoženjska škoda – nevšečnosti oškodovanca – vzročna zveza – višina odškodnine
Toženčeva trditev, da je bila premestitev tožnice z matične bolnišnice, kjer se je nahajala zaradi težkega zdravstvenega stanja, v psihiatrično bolnišnico v skladu s standardi pravilnega zdravljenja, je ostala nedokazana. Toženec se svoje odškodninske obveznosti zato ne more razbremeniti.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodne takse – razveza zakonske zveze – zakonski spor – razvezni postopek
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev, saj ni upoštevalo visoke vrednosti predmeta postopka (preko 3 milijone EUR), ki bo podlaga za odmero sodne takse. Ob predvideni visoki sodni taksi in izkazanih nerednih prihodkih tožnice je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da z enkratnim plačilom takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja.
Zmotno je prepričanje upnika, da sklep o izvršbi nudi upniku izvršilno sredstvo tudi v primeru tistih motilnih dejanj, ki jih zajema že izdani izvršilni naslov in bodo nastajale v bodoče, torej v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Temu predmetni izvršilni postopek ni namenjen. S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno, kar pa ne more biti.
oporočna sposobnost – izpodbijanje oporoke – predmet izpodbijanja – trditveno breme – lastnoročna oporoka
Sodišče je bilo dolžno preverjati le oporočno sposobnost zapustnice v času sestave oporoke pred pričami, glede katere so bili tožniki s strani zapuščinskega sodišča napoteni na pravdo. Zapis, za katerega toženec trdi, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice, pa v času zapuščinske obravnave sodišču ni bil predložen in tudi ni bil predmet izpodbijanja v konkretnem postopku.
Zapustitev kraja dogodka, ne da bi voznik posredoval svoje podatke, predstavlja samostojen razlog za izgubo zavarovalnih pravic. Zavarovanec se takšne pravne posledice lahko reši le, če dokaže, da za zapustitev kraja dogodka ni kriv. Ker se sodišče do takšnih navedb toženca ni opredelilo, je podana procesna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca – škoda – nepremoženjska škoda
Tožnik od tožene stranke vtožuje škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nepravočasnega plačila denarne obveznosti, kot mu je bila priznana po sodbi. Pravno priznana škoda, ki jo določa 132. člen OZ predstavlja zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Glede na to, da tožnik v zvezi z nepravočasno izpolnitvijo obveznosti, kot je bila toženi stranki naložena s sodbo, ne zatrjuje, kakšna škoda mu je s tem nastala, tožniku ni uspelo dokazati nastanka škode, kot elementa odškodninske odgovornosti.
pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – pravica od varstva časti in dobrega imena - pisanje spornih člankov o osebi – pripravnost ravnanja – zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed – povrnitev nepremožnejkse škode - namen pravične odškodnine – penalna/izravnalna funkcija – relativno javna osebnost – pričakovana zasebnost
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti.
Tožnikova takratna javna podoba je skrčila njegov lasten pričakovan obseg zasebnosti, kar sočasno pomeni, da je pravica novinarja in časopisa (ki javnosti posredujeta informacije, do katerih ima ta pravico) do svobode izražanja manj omejena.
DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073946
ZPP člen 411. ZZZDR člen 129. ZIZ člen 9, 9/1, 9/2.
določitev preživnine – začasna odredba – nujno preživljanje otroka – ugovor – pritožba – pristojnost za odločanje
Stališče sodišča, ki je z začasno odredbo določilo takšno preživnino, ki jo narekujejo otrokove potrebe, je napačno. V tej fazi je namreč kriterij za njeno določitev zgolj nujno preživljanje otroka, ki ob hkratnem prispevku drugega starša zadošča za nujne eksistenčne potrebe otroka.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na predlagatelju, ki bi moral že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o predlogu. V rubrikah izjave bi moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, česar pa predlagatelj v obravnavanem primeru ni storil. Skliceval se je oziroma kot dokaz je predlagal bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter register TRR, kar ne zadošča. Tudi navedba v opombah, da posluje z izgubo in da v tem času nima sredstev za plačilo takse ter jih ne more zagotoviti, ne zadošča za navedbo konkretnih podatkov o premoženjskem stanju. Ni naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev išče v predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi eventuelno bile v korist stranki.
začetek postopka prisilne poravnave – preizkus sklepčnosti predloga – vsebinski preizkus – upniški odbor – sestava upniškega odbora – ločitveni upnik – ločitvena pravica
Dolžnik ob vložitvi listin, ki so priloge predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ni dolžan predložiti dokazov, da so vsi ti podatki resnični, niti sodišče ni dolžno preverjati pravilnosti in resničnosti navedb v teh listinah. Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Zadostuje torej, da so podatki o finančnem in poslovnem stanju dolžniku skladni in da podpirajo zaključke o njegovi insolventnosti in smotrnosti vodenja postopka prisilne poravnave oz. da jim ne nasprotujejo.
Nezavarovana terjatev pritožnika znaša več, kot znaša terjatev največjega navadnega upnika, ki ga je insolventni dolžnik navedel v seznamu navadnih upnikov. Glede na navedeno se v tej fazi postopka treba ukvarjati z dejansko (natančno) višino nezavarovanega dela terjatve, saj že to zadostuje, da je treba pritožnika imenovati v upniški odbor.
javni jamstveni in preživninski sklad RS – izterjava nadomestila preživnine – narava preživninske terjatve – stečaj preživninskega zavezanca – postopek osebnega stečaja
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni. Zato pa se glede na določbo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP tudi v tovrstnih izvršilnih postopkih določila 132. člena ZFPPIPP ne uporabljajo in se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0074584
ZFPPIPP člen 309. ZPP člen 18, 18/3, 29, 57, 63. ZMZPP člen 63, 64. Uredba Bruselj I člen 22.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – spor o stvarni pravici na nepremičnini – spor v zvezi s stečajnim postopkom – izključna pristojnost – koneksni spor – atrakcija pristojnosti – Uredba Bruselj I
Slovenska izključna pristojnost oziroma atrakcija se razlaga širše, kot pa pojem koneksnih sporov, ki štejejo za izključeno kategorijo po Uredbi Bruselj I. Pojem koneksnih sporov po navedeni uredbi je potrebno razlagati restriktivno, kot izključene pa se po njej upošteva le koneksne tožbe, vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati.
Tožbeni zahtevek na uveljavitev lastninske pravice oziroma izločitvene pravice v stečaju, ki vodi k enakim pravnim posledicam, ni izključen iz Uredbi Bruselj I.
trditvena podlaga – možnost obravnavanja pred sodiščem – pobotni ugovor
Ker je sodišče prve stopnje trditve tožeče stranke zmotno pravno ocenilo in je ugovor tožene stranke zavrnilo ne da bi ugotovilo utemeljenost oziroma neutemeljenost v pobot ugovarjane nasprotne terjatve tožene stranke, je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
stanje vpisov v zemljiški knjigi - pogoji za dovolitev vpisa - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti velja tudi načelo dispozitivnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen ZZK-1). Ker je predlagatelj predlagal, da se vknjiži zemljiški dolg za znesek 100.000.000,00 EUR, v listini, ki je podlaga za vpis, pa je naveden nižji znesek (100.000,00 EUR), je pravilna odločitev, da se predlagani vpis ne dovoli, saj je bil v trenutku začetka postopka predlog za vknjižbo neutemeljen.
Udeleženci dogovora so izrecno ugotovili, da pot ni vknjižena v zemljiški knjigi in da si bodo prizadevali in imajo interes, da se pot legalizira in vpiše služnost dovozne poti vsem lastnikom vikendov. Ob taki vsebini dogovora o dobri veri tožnice ni mogoče govoriti. Dobra vera je namreč podana takrat, kadar je priposestvovalec tudi potem, ko se je skrbno prepričal o vseh okoliščinah, še vedno utemeljeno prepričan, da ima služnostno pravico poti.