Ker je tožena stranka ponudila razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožečo stranko pa je imela na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršila namerno ali iz hude malomarnosti.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg – protipravnost – naravno javno dobro – odškodnina
Ker je tožnik v nakup nepremičnine pristal, kljub temu da po njej poteka vodotok, ni upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. člen SPZ. Očitano vznemirjanje lastninske pravice ni protipravno tudi zato, ker je bil premik vode rezultat naravnega dogodka in ne delovanja tožene stranke.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
stvarna pristojnost – naročnik in izvajalec – delavec in delodajalec – ponovno odločanje o stvarni pristojnosti – vezanost sodišča prve stopnje na odločitev o pristojnosti
V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZPP odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. Sodišče prve stopnje tako ni imelo zakonske podlage, da se ponovno izreče za stvarno nepristojno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059933
ZDR člen 184, 184/1. ZPP 154, 154/2.
stroški – stroški postopka – temelj – višina – nevarna dejavnost – policist – delo policista – objektivna odgovornost
Splet konkretnih okoliščin, ki so časovno sovpadale, predvsem potreba po nujnem in takojšnjem posredovanju na poledenelih tleh zoper vinjenega voznika, ki se je pridržanju upiral, želel pobegniti s kraja dogodka in zoper katerega je bil že pred zadevnim dogodkom odrejen uklonilni zapor, je narekoval zaključek, da je tožnik v konkretnem primeru opravljal nevarno dejavnost.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - umik tožbe – vrednost spornega predmeta
V sporih o uvrstitvi v plačni razred se kot vrednost spora upošteva višina triletnega zneska, ki predstavlja razliko med dejanskim in zahtevanim plačilom. .
ZFPPIPP člen 112, 112/1, 112/1-1, 112/1-2, 115, 115/2, 115/2-5, 115/4.
razrešitev stečajnega upravitelja – začasna ustavitev dodeljevanja novih zadev – imenovanje na državno ali mednarodno funkcijo – predlog za predčasno razrešitev – odklonitev imenovanja za upravitelja
Začasna ustavitev dodeljevanja zadev zaradi imenovanja na državno ali mednarodno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje za obdobje trajanja te funkcije in v drugih primerih za obdobje, ki ne more biti krajše od treh mesecev, ne nalaga sodišču razrešitve upravitelja po uradni dolžnosti; daje le podlago upravitelju, da predlaga svojo predčasno razrešitev (z izjavo o odklonitvi), enako kot v primeru nastopa okoliščin, zaradi katerih nastanejo ovire za imenovanje za upravitelja.
verodostojna listina – napačen naslov dolžnika – ugovor po izteku roka – vročitev sklepa o izvršbi
Dolžniki so 18.11.2004 z nakazilom že delno poravnali upnikovo terjatev, nato pa šele v vlogi z dne 2.11.2007 prvič uveljavljali, da je na računu naveden napačen naslov prvotnega dolžnika in da tega računa niso nikoli prejeli. Ker sta sklepa sodišča prve stopnje o dovolitvi izvršbe z dne 2.11.1999 in o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 27.5.2004 postala pravnomočna, teh navedb dolžnika ni mogoče upoštevati.
DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073925
ZPP člen 184, 216, 287, 287/1, 328. OZ člen 766, 766/3, 771, 778. ZZZDR člen 187, 190, 211. ZDen člen 78. ZS člen 3, 3/2.
nejasnost razlogov sodbe - sprememba tožbe - obrazloženost dokaznega sklepa - očitna računska pomota - pobot terjatev - začetek učinkovanja pobota - prekoračitev tožbenega zahtevka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - naloge skrbnika - analogna uporaba določb o mandatni pogodbi - zakonska analogija - dajanje računa o opravljenem poslu - plačilo za trud - prosti preudarek - običajno plačilo - začetek teka zamudnih obresti
Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.
Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/5, 421. ZU člen 32, 32/5.
prisilna likvidacija – predlog dolžnika za začetek postopka prisilne likvidacije – začetni predujem - uporaba določbe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije
Likvidacijski postopek predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Zakonska podlaga za uporabo določbe 233. člena ZFPPIPP za postopek prisilne likvidacije ne obstaja.
OZ člen 12. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 5, 13, 27, 28, 31, 33.
odškodninska odgovornost - zdrs vozila s ceste zaradi ledu - spolzko cestišče - vzdrževanje ceste - izvajanje zimske službe - odgovornost zavarovanca - izvedbeni program zimske službe - opustitev skrbnega ravnanja - višina škode
Toženka bi morala trditi in dokazovati, da je njen zavarovanec tedaj ravnal v skladu z izvedbenim programom zimske službe, vendar toženka temu bremenu ni zadostila. Sklicevanje na 31. člen pravilnika ne zadošča, saj ta predstavlja le okvirno izhodišče za opredelitev vzdrževanja prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah, konkretne naloge izvajalca vzdrževanja za posamezne ceste pa se določijo z izvedbenim programom zimske službe iz 28. člena pravilnika.
Višino tožnikove škode lahko predstavlja le razlika med vrednostjo vozila pred nezgodo in vrednostjo rešenih delov.
Nepremičnina je v solasti vseh v zemljiško knjigo navedenih solastnikov, ki so kot taki nujni sosporniki in morajo sodelovati v razdružitvenem postopku.
spor majhne vrednosti – dejanska podlaga sodbe – zaslišanje stranke – neodziv vabilu za narok
V dokaz dogovora o odlogu plačila je tožena stranka predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke M. L., ki kljub izkazanemu vabilu na narok ni pristopil, izostanka pa ni opravičil. Glede na navedeno, sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, pravilno ni izvedlo.
javni jamstveni in preživninski sklad RS – izterjava nadomestila preživnine – narava preživninske terjatve – stečaj preživninskega zavezanca – postopek osebnega stečaja
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni. Zato pa se glede na določbo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP tudi v tovrstnih izvršilnih postopkih določila 132. člena ZFPPIPP ne uporabljajo in se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
stanje vpisov v zemljiški knjigi - načelo pravnega prednika - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - listine, ki so podlaga za vpis
V skladu z načelom pravnega prednika in stanja vpisov v zemljiški knjigi predlaganega vpisa ni mogoče dovoliti, če so v zemljiški knjigi kot lastniki vpisani tretji, v formalnem zemljiškoknjižnem postopku pa tudi ni upoštevno razlogovanje o obveznostih dedičev, pri čemer sklep o dedovanju v zemljiškoknjižnem predlogu ni bil naveden kot listina, ki predstavlja podlago za vpis.
pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - spor majhne vrednosti
V obravnavanem primeru, ko se je postopek začel z vložitvijo izvršilnega predloga in nadaljeval v pravdni postopek, lahko tožeča stranka v pravdnem postopku poleg dopolnitve tožbe vloži še eno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožene stranke v odgovoru na dopolnitev tožbe, tožena stranka pa poleg tega odgovora lahko vloži še eno pripravljalno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge – dopolnitve tožbe. Torej ima vsaka od pravdnih strank možnost še dveh vlog v pravdnem postopku.
Udeleženci dogovora so izrecno ugotovili, da pot ni vknjižena v zemljiški knjigi in da si bodo prizadevali in imajo interes, da se pot legalizira in vpiše služnost dovozne poti vsem lastnikom vikendov. Ob taki vsebini dogovora o dobri veri tožnice ni mogoče govoriti. Dobra vera je namreč podana takrat, kadar je priposestvovalec tudi potem, ko se je skrbno prepričal o vseh okoliščinah, še vedno utemeljeno prepričan, da ima služnostno pravico poti.
začetek postopka prisilne poravnave – preizkus sklepčnosti predloga – vsebinski preizkus – upniški odbor – sestava upniškega odbora – ločitveni upnik – ločitvena pravica
Dolžnik ob vložitvi listin, ki so priloge predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ni dolžan predložiti dokazov, da so vsi ti podatki resnični, niti sodišče ni dolžno preverjati pravilnosti in resničnosti navedb v teh listinah. Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Zadostuje torej, da so podatki o finančnem in poslovnem stanju dolžniku skladni in da podpirajo zaključke o njegovi insolventnosti in smotrnosti vodenja postopka prisilne poravnave oz. da jim ne nasprotujejo.
Nezavarovana terjatev pritožnika znaša več, kot znaša terjatev največjega navadnega upnika, ki ga je insolventni dolžnik navedel v seznamu navadnih upnikov. Glede na navedeno se v tej fazi postopka treba ukvarjati z dejansko (natančno) višino nezavarovanega dela terjatve, saj že to zadostuje, da je treba pritožnika imenovati v upniški odbor.
OZ člen 635, 635/1, 660, 663, 663/2. ZPP člen 274, 274/1.
gradbena pogodba - odprava napak - zahtevek iz garancije - obvestilo o napaki - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Stranka je, kljub temu, da lahko uveljavlja odgovornost iz naslova garancije kadarkoli v garancijskem roku, s pravovarstvenim zahtevkom omejena enako, kot iz naslova jamčevalnega zahtevka.
Tožbo je treba vložiti v roku enega leta od zahteve za odpravo napak, ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona.