ZBPP člen 13, 13/1, 19, 19/1.ZUP člen 146, 237, 237/2-3.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje vrednosti premoženja - upravni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Če tožena stranka v odločbi ni navedla, na kakšen način je ugotovila vrednost nepremičnin, vrednost premoženja pa je pomembna pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, take odločbe ni možno preizkusiti. Gre za bistveno kršitev pravil postopka (237. člen ZUP).
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3, 3/1-3, 3/3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba kritnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza
Izguba pravic iz zavarovalne pogodbe zaradi vožnje pod vplivom alkohola je dogovorjena zaradi kršitve pogodbenih določb in določb zavarovalnih pogojev. Določba o ekskulpaciji vinjenega voznika je izjema od splošnega pravila o izgubi pravic. Zato se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da zavarovanec kljub obstoječi domnevi o alkoholiziranosti ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
Tožnici, ki je morala zapustiti svoj dom zaradi porušene hiše s strani zaveznikov, ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja po 4. odstavku 2. člena ZZVN.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživljanje otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca
Pri določanju preživnine sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialnopravna določila, zapisana v 79. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Možnosti vsakega izmed staršev sta presojali na podlagi načela iz 8. člena ZPP in ker sta ugotovili, da so njuni dohodki precej višji od tistih, ki sta jih navajala, in tudi od povprečnih dohodkov v državi, sta ugotavljali predvsem potrebe otrok. Glede na ugotovljene potrebe otrok in nadpovprečne finančne sposobnosti obeh staršev, preživnina ni določena v škodo toženca, saj mora kriti le polovico potreb otrok, mati pa mora prispevati preostalo polovico, čeprav sta otroka dodeljena njej in bo verjetno za vzgojo otrok vložila več dela kot oče, ki bo z otrokoma sicer ohranjal stike, a glavnine dela in skrbi ne bo prevzel.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21820
ZKP člen 354, 354/1, 354/2.KZ člen 197, 197/1.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - omogočanje uživanja mamil - dati na razpolago prostor za uživanje mamil
S tem ko je sodišče na podlagi ugotovljenih in v izreku sodbe navedenih dejstev sprejelo glede krivdne oblike drugačen pravni zaključek (da gre za direktni naklep) kot državna tožilka (ki je zatrjevala eventualni naklep), pri tem pa ni spreminjalo dejstev in okoliščin, navedenih v opisu kaznivega dejanja, ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Le v primeru, če bi v zvezi z dejstvi, odločilnimi za ugotavljanje krivdne oblike, poseglo v opis dejanja in nato na vnešene spremembe oprlo pravni zaključek, bi bilo mogoče sklepati, da je prekoračilo obtožbo.
Za ugotovitev naklepnega ravnanja pri kaznivem dejanju omogočanja uživanja mamil po 1. odstavku 197. člena KZ glede izvršitvene oblike "dati na razpolago prostor za uživanje mamil" ni nujno, da se storilec takšnega kaznivega dejanja vnaprej odloči, da povabi drugo osebo v svoj prostor z namenom, da bo v njem uživala mamilo. Dovolj je, da njegovo ravnanje daje podlago za zaključek o zavestnem pristanku, da se njegov bivalni prostor uporabi oziroma izkoristi za uživanje mamila.
ZZZDR člen 102, 123, 123/1, 132, 132/5.ZIO člen 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10.ZGim člen 20, 20/1, 20/3, 22, 23, 30, 30/1, 30/2.
dolžnost preživljanja - ukinitev preživnine - zvišanje preživnine - redno šolanje kot pravni standard - preživljanje polnoletnih otrok - izobraževanje odraslih
Redno šolanje v smislu 123. člena ZZZDR je pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, ki ga je treba napolniti po kriterijih in merilih sodne prakse. Ta je že sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom študenta ali dijaka. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Pomembno je, da gre za tako izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja.
Upoštevaje gornje kriterije je treba ugotoviti, da ni sprejemljivo načelno stališče sodišča druge stopnje, da načina izobraževanja s statusom udeleženca v izobraževanju odraslih ni mogoče šteti za redno šolanje.
odločanje o obnovi postopka - preizkus predloga za obnovo postopka
Po določbah 1. in 2. odstavka 256. člena ZUP/86 je mogoče zavreči predlog za obnovo, če okoliščina, na katero se opira predlog, ni niti verjetno izkazana.
EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 340, 340/1-1, 420, 420/1-3.
pravna sredstva - namen pravnih sredstev - izvajanje dokazov - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ne glede na zakonsko dopustna odstopanja od načela neposrednega izvajanja dokazov (1. točka 1. odstavka 340. člena ZKP) je obtožencu treba zagotoviti primerne in zadostne možnosti (pri tem ni pomembno, ali jih tudi izkoristi), da izpodbija obremenilne izpovedbe in da zaslišuje osebe, ki so takšne izjave dale.
Obsojencu je bila z zavrnitvijo predloga za neposredno zaslišanje oproščenih soobtožencev kršena pravica obrambe (2. odstavek 371.
člena ZKP), saj v postopku ni imel možnosti izpodbijati obremenilne izpovedbe navedenih soobtožencev s postavljanjem vprašanj, dajanjem pripomb ter morebitnim soočenjem. Vendar je kršitev pravice do obrambe razlog za zahtevo za varstvo zakonitosti (3. točka 1.
odstavka 420. člena ZKP) le, če je bistvena, torej takrat, kadar je vplivala na zakonitost sodne odločbe.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS07356
ZGD člen 394, 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4.ZIZ člen 24, 55, 55/1-12, 59.
izbris družb iz sodnega registra po ZFPPod - obstoj izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o izvršbi - izvršba - pojem javne listine po ZIZ - pravni interes za tožbo zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo, in tudi sodišče druge stopnje z zavrnitvijo pritožbe določb ZPP ni nepravilno uporabilo. V sklepih obeh sodišč je pojasnjeno, da je pravnomočna sodna odločba proti gospodarski družbi tudi izvršilni naslov proti tožencema, ki sta bila družbenika po ZFPPod izbrisane družbe. Toženca sta po zakonu pravna naslednika družbe in odgovorna za dolgove družbe. V času od pravnomočne odločitve v obravnavani zadevi, do dneva odločanja o reviziji, je Ustavno sodišče Republike Slovenije sicer razveljavilo šesti odstavek 580. člena ZGD ter četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, kolikor se nanašajo na družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe, če so bili tako imenovani pasivni družbeniki, in je dokazno breme za to naložilo dolžnikom, torej družbenikom. Čeprav ta določba ne more veljati za nazaj, pa odločitev o zavrženju tožbe celo potrjuje: v primeru ugovora dolžnika iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ bi povsem ustrezala možnost napotitve dolžnika, naj v danem roku začne pravdo na nedopustnost izvršbe (pravica do sodnega varstva je bila tedaj zagotovljena), ki je bila predvidena v 59. členu in je veljala do uveljavitve ZIZ-A.
kupna pogodba - razveza pogodbe brez naknadnega roka - vrnitev danega
Ko je tožnik na podlagi toženčeve izpovedi ugotovil, da je toženec tovorno vozilo kljub izdani začasni odredbi prodal tretji osebi in da zato izpolnitev pogodbe ni več mogoča, je primarni tožbeni zahtevek za izpolnitev obveznosti umaknil in vztrajal pri podrejenem tožbenem zahtevku za vrnitev danega. Tako tožnikovo ravnanje pomeni razdrtje pogodbe brez naknadnega roka po 127. členu ZOR, saj je iz toženčevega ravnanja sledilo, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.
Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Določba je v zakonu zato, da se v izjemnih primerih zaradi smotrnosti ali iz drugih, vendar res samo tehtnih razlogov, določi kot pristojno za odločanje v konkretnem sporu drugo stvarno pristojno sodišče. Gre torej za izjemo, ki mora biti utemeljena, saj mora sodišče pri priznavanju izjem vedno odločati restriktivno.
ZUP člen 267, 267/1. ZUS člen 73. Zakon o konfiskaciji člen 30. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1-1, 1-2, 4.
ničnost odločbe o zaplembi - izpodbijanje dejanskega stanja
V postopku za izrek odločbe za nično ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje odločbe, katere ničnost se uveljavlja. Dejansko stanje, da je bila tožena stranka oseba nemške narodnosti, izhaja iz potrdila NOO, ki je navezna okoliščina, po kateri se je določala pristojnost za zaplembo. Na to ne vpliva zatrjevanje tožeče stranke, da je pravna oseba in da pravne osebe nimajo narodnosti.
denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - položaj stranke - rok za vložitev tožbe
Rok za vložitev tožbe teče za vsako stranko upravnega postopka od dneva, ko ji je bila vročena dokončna odločba. Ker je bil tožnici položaj stranke priznan po vročitvi dokončne odločbe drugim strankam postopka, in ji je bila kasneje vročena tudi dokončna odločba, je njena tožba pravočasna, čeprav je vložena izven 30-dnevnega roka za stranke, ki so v upravnem postopku ves čas sodelovale.
Tožnik je sodnik porotnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, kar pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov in s tem sodišča. To pa je tehten razlog, da sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku.
Če obstojijo ovire za vračanje zemljišč iz kompleksa kmetijskih zemljišč, ker bi bila okrnjena funkcionalnost kompleksa, pride v poštev vračanje kmetijskih zemljišč le v last ali solast, ne pa tudi v posest.
upravičenci do denacionalizacije - pravno nasledstvo pravnih oseb
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je pravna naslednica prejšnje lastnice podržavljenega premoženja po 9.a členu ZDen, je bila njena zahteva za denacionalizacijo s sklepom upravnega organa prve stopnje utemeljeno zavržena.
ZUP člen 267, 267-2, 267-5. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 2. Zakon o konfiskaciji člen 30.
zaplemba premoženja - ničnost odločbe o zaplembi - ničnostni razlog
S tem, ko je potekel inštrukcijski rok za izdajo ugotovitvenih odločb o zaplembi, to je 15.11.1945, na podlagi Odloka AVNOJ-a, določen z Zakonom o konfiskaciji in izvršitvi konfiskacije, niso prenehale obstajati zaplembene komisije in ni prenehala njihova pristojnost za izdajo ugotovitvenih zaplembenih odločb, premoženje pa je bilo podržavljeno z Odlokom AVNOJ-a samim ob njegovi uveljavitvi 6.2.1945. Zato ni podan ničnostni razlog iz 2. in 5. točke 267. člena ZUP/86.
Ker gre v spornem primeru za prepozen predlog za izločitev predsednice sodišča prve stopnje, ker je bil vložen po koncu postopka na prvi stopnji in za predlog, v katerem ni konkretnih izločitvenih razlogov oziroma okoliščin niti za sodnico - predsednico sodišča prve stopnje niti za sodnike Višjega delovnega in socialnega sodišča, tožnikovemu predlogu za izločitev ni bilo mogoče ugoditi. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da tožnik predlaga izločitev sodnikov, ki v njegovi zadevi pri sojenju ne sodelujejo, za kar nima niti pravne niti dejanske podlage. Enako velja tudi za sklep o izločitvi predsednika Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, za katerega iz spisa ni razvidno, da bi sodil v tožnikovi zadevi, niti, da bi bil podan kakšen od v 70. členu ZPP naštet izločitven razlog.
stiki z otrokom - postopno uvajanje stikov - ureditev za določen čas
Kadar se postopno uvajajo stiki otroka z roditeljem, s katerim otrok ne živi, se ti stiki urejajo z odločbami pristojnega centra za socialno delo, s katerimi se stiki uredijo za določen čas.