ZUS člen 1, 1/2, 2, 4, 34, 34/1-3.SZ člen 125, 125/4.
odpravnina za izpraznjeno stanovanje - odločba za izplačilo in priznanje odpravnine - dokončni posamični akt
Akt tožene stranke o ugotovitvi, da je tožeča stranka kot najemnik upravičena do odpravnine za izpraznjeno stanovanje po 4. odstavku 125. člena SZ, je po svoji vsebini dokončni posamični akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu.
Tožnik, ki želi sprožiti upravni spor, je dolžan izkoristiti pritožbo zoper upravni akt, če jo ima na voljo v upravnem postopku (2. odstavek 4. člena ZUS).
Ker je bilo zemljišče, ki je predmet denacionalizacije, podržavljeno kot travnik 3. katastrskega razreda, je glede na 1. in 3. odstavek 44. člena ZDen potrebno njegovo vrednost izračunati po navedenem stanju. V vrednost podržavljenega premoženja in v odškodnino, dano ob podržavljenju, pa se ne všteva odškodnina za posekana drevesa, ker ta niso predmet vračanja.
ZUS člen 1, 1/2, 77, 77/2-3.ZUP člen 143, 171, 239, 239/1.URS člen 32, 157, 157/2. ZTuj člen 81.
register stalnega prebivalstva - izbris iz registra
Tožnikovo pritožbo zoper izbris iz registra stalnega prebivalstva bi morala tožena stranka šteti za vlogo za izdajo potrdila iz navedenega registra. Tožnik je namreč imel možnost zahtevati izdajo potrdila o vpisu. Če mu ga tožena stranka ni hotela izdati, bi morala njegovo vlogo zavrniti, ne pa zavreči. Zoper akt o zavrnitvi, ki je upravni akt, pa je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.
oblike denacionalizacije - odškodnina - predmet odločanja - obresti
Ni predmet odločanja v postopku denacionalizacije tudi višina obresti od odškodnine, priznane v obliki obveznic SOD, ki je določena že po samem zakonu.
kazenski pregon - izročitev drugi državi - začasna odredba
Izdaja začasne odredbe zgolj zaradi tega, ker tožeča stranka noče biti izročena Zvezni republiki Nemčiji, ampak izročena le Republiki Hrvaški, bi bila v nasprotju z določbo 1. odstavka 69. člena ZUS. Tožeča stranka tudi ne more pogojevati izdaje začasne odredbe za odložitev izvršbe s tožbo izpodbijane odločbe tožene stranke (Ministrstva za pravosodje RS v Ljubljani) z zanjo verjetno uspešnim izvidom upravnega spora v glavni stvari.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva - domovinska pravica
Državljanstvo osebe, ki ni vpisana v evidenco o državljanstvu, se ugotavlja po predpisih, ki so veljali v času podržavljanja premoženja, to je po Zakonu o državljanstvu FLRJ. Za jugoslovanskega državljana ni mogoče šteti osebe, ki ni bila državljan predvojne Jugoslavije in tudi ni imela domovinske pravice v eni izmed občin na ozemlju FLRJ.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) ima v prvem odstavku 109. člena določbo, da sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP tistega, ki žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Tožnik je tudi po oceni pritožbenega senata žaljivo ocenil delo in osebnost predsednice in sodnika Delovnega sodišča v Celju in s tem izničeval tako dostojanstvo obeh sodnikov, preziral njihov ugled, kot tudi izničeval ugled sodišča v celoti. Ker gre za napad na čast in dobro ime z žaljivo oceno, kar predstavlja razžalitev tako posameznikov kot tudi funkcionarjev sodne veje oblasti, tudi pritožbeni senat soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ugotovitvena odločba
Šteje se, da je določena oseba pridobila dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, če ima na dan uveljavitve ZZavar tri leta delovne dobe pri pravni osebi ali podjetniku posamezniku, ki je imel predpisano dovoljenje za opravljanje zavarovalniške dejavnosti po prej veljavnih predpisih.
ZZavar člen 181/2, 230, 281, 286, 358. ZUS člen 25, 25/1-1, 25/1-3, 59.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja
Namen določbe 258. člena ZZavar je v tem, naj imajo izjemoma brez posebnega dovoljenja, ki ga sicer zahteva 230. člen, pravico opravljati posle zavarovalnega zastopanja tudi osebe, ki so se za to usposobile z dotedanjim delom. Vendar je treba izjeme razlagti omejujoče. Namen določbe 230. člena je, da se v interesu zavarovancev in v javnem interesu zagotavlja varno in zakonito poslovanje organizacij, ki opravljajo dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja. Določbe 358. člena ni mogoče razlagati tako, da bi bil namen določbe, ki postavlja pravilo (230. člen) izjalovljen oziroma ogrožen. Zato je kot triletno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja mogoče šteti le takšno opravljanje teh poslov, ki je potekalo v skladu z vsakokratnimi predpisi.
izvajanje nadzora - banke - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - obseg presoje odločbe Banke Slovenije
Nadzor nad bankami in tudi nad tem, katera oseba lahko pridobi kvalificirani delež v določeni banki, je po ZBan naloga Banke Slovenije. Banka Slovenije je odgovorna za pravilno izvajanje tega nadzora in s tem za oblikovanje, uveljavljanje in nadzorovanje sistema pravil, ki zagotavljajo standarde varnega poslovanja bank in hranilnic. Zato se Vrhovno sodišče v presojo kriterijev, po katerih Banka Slovenije odloča o tem, komu bo dala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža delnic neke banke, ne more spuščati. V postopku sodnega varstva lahko presoja samo, ali je imel vlagatelj zahteve možnost sodelovati v postopku v skladu z zakonom in ali pri tem ni prišlo do bistvenih procesnih kršitev ter v mejah razlogov, navedenih v tožbi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
odškodnina iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine - razlika do polne vrednosti nepremičnine ob podržavljenju
Ker je šele novela ZDen (Zden-B) uvedla možnost, da upravičenec zahteva plačilo odškodnine kot razlike med vrednostjo nepremičnin ob vračanju in vrednostjo ob podržavljenju in to ne glede na bistvenost ali nebistvenost tega zmanjšanja, konkretni postopek pa je bil še v fazi dopolnjevanja denacionalizacijske zahteve, za tako zahtevo ne velja rok iz 26. člena ZDen-B.
pripor - sojenje v razumnem roku - pravica do pravnega sredstva
Vprašanje kršitve pravice do sojenja brez neposrednega odlašanja se ne presoja le glede na čas, ki je potekel od uvedbe postopka oziroma od vložitve obtožnice, temveč je potrebno upoštevati tudi ostale okoliščine obravnavanega primera, ki vplivajo na dolžino sojenja, kot so obsežnost določene zadeve (število obtožencev, število kaznivih dejanj, ki se obravnavajo), pravno, predvsem pa dejansko zapletenost ter nenazadnje tudi ravnanje strank v postopku.
Čeprav je v 25. členu URS zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva vsakomur, pa večkratno ponavljanje pritožbenih navedb ali razlogov, iz katerih se vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti in na katere je bilo že večkrat izčrpno odgovorjeno, ne pripomore k reševanje zadeve v razumnem roku.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - odločba, ki je ni mogoče izvršiti
Zaradi razloga iz 3. točke 279. člena ZUP je mogoče izreči za nično le tako odločbo, ki jo ni mogoče izvršiti, pri čemer ta ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena.
prisilni mobiliziranec - priznanje pokojninske dobe - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo, da o zahtevku za priznanje pokojninske dobe (2. odstavek 13. člena ZZVN) ni bilo odločeno, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, je nezakonita tudi sodba sodišča prve stopnje.
prepoved reformatio in peius - sprememba pravne kvalifikacije - predlog za kazenski pregon - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Sodišče je v prvem sojenju kaznivo dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ ter mu zanj v pogojni obsodbi določilo kazen štiri mesece zapora. V novem sojenju, ki je sledilo razveljavitvi tega dela prvostopne sodbe, je sodišče obsojenca spoznalo za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ ter mu v pogojni obsodbi za to dejanje določilo kazen dva meseca zapora. V takem položaju ni utemeljen očitek zahteve, da ni upoštevalo določb 385. člena in 4. odstavka 397. člena ZKP, zato tudi ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 10. točke 1. odstavka 371.
člena ZKP.
Sodišče ni zavezano k temu, da oškodovančev predlog za kazenski pregon pred odločitvijo predoči strankam, ki se lahko z njegovo vsebino seznanijo s pregledom spisa, in da posebej opozori oškodovanca, da lahko predlog tudi umakne.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 4, 4/1, 9, 9/3, 202, 202/3, 395, 395/1.
pripor - sklep o priporu - rok za vročitev sklepa o priporu - pritožba zoper sklep o priporu - obseg preizkusa pritožbenih trditev - jezik v postopku - uporaba svojega jezika - prevod pisanj v tuj jezik
Ker je preiskovalni sodnik sprejel odločbo o priporu zoper obdolženca, zoper katerega je bilo odrejeno sodno pridržanje, še pred potekom 48 ur, ne drži, da je bil pripor zoper obdolženca nezakonit. Res pa sta bila pisni odpravek sklepa in njegov prevod v obdolženčev materni jezik obdolžencu vročena že po preteku 48-urnega roka, kolikor lahko najdlje traja sodno pridržanje. S takim ravnanjem sodišča je bila prekršena določba 3. odstavka 202. člena ZKP, s čimer je bilo odloženo udejanjanje njegove pravice do učinkovite pritožbe. S tem pa ni bila zagrešena bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki bi narekovala razveljavitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21749
KZ člen 211, 230.ZKP člen 19, 19/1, 52, 52/1, 352, 352/2-1, 357, 357-4.
kazniva dejanja zoper premoženje - tatvina - uvedba kazenskega postopka - zahteva upravičenega tožilca - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - skupno gospodinjstvo - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - okoliščine, ki izključujejo pregon
Če sodišče ob preizkusu obtožnega akta ugotovi, da ne gre za obtožbo upravičenega tožilca ali pa to spozna na podlagi dejstev, ki izhajajo iz dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, je odločitev odvisna od tega, ali gre za okoliščino, ki začasno preprečuje pregon ali za tisto, ki ga izključuje. V prvem primeru sodnik na podlagi 1. točke 1. odstavka 352. člena v zvezi s 429. členom ZKP zavrže obtožni predlog, če je postopek tekel brez zahteve upravičenega tožilca. Če pa oškodovanec ni podal ovadbe ali predloga za pregon v roku iz 1. odstavka 52. člena ZKP in tega tudi ne more več pravočasno storiti, sodišče pa na glavni obravnavi ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo, obtožbo državnega tožilca po 4. točki 357. člena ZKP zavrne, ker je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon.