• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 7
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sodba II Cp 1105/2004
    17.2.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50149
    ZOR člen 16, 154, 170, 16, 154, 170. URS člen 26, 26.
    protipravnost - odškodnina - nepremoženjska škoda - prepoved povzročanja škode
    Določilo 16. člena ZOR vsebuje kot standard takšno skrbno in pazljivo

    postopanje in vedenje, ki je potrebno, da se odvrne možna povzročitev

    škode drugim. Če se ugotovi, da ravnanje ni bilo takšno, če torej ni

    bila uporabljena potrebna oziroma zahtevana skrbnost, je bila

    navedena norma kršena oziroma je bila izpolnjena protipravnost kot

    predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti.

     
  • 42.
    VSL sodba I Cpg 1164/2003
    17.2.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05614
    ZOR člen 21, 21/2, 273, 273/5, 21, 21/2, 273, 273/5.
    pogodbena kazen - uporaba posebnih gradbenih uzanc
    V kolikor sta se pogodbeni stranki pri opredelitvi pogodbenih

    obveznosti sklicevali na določene pojme, katerih vsebino nista

    drugače opredelili, so pa le-ti kot ustaljeni poslovni običaji

    urejeni v okviru Posebnih gradbenih uzanc (na primer začasna in

    končna situacija) je pravilno sklepanje prvostopnega sodišča, da sta

    stranki hoteli uporabo navedenih uzanc v smislu 2. odst. 21.čl. ZOR.

    Peti odstavek 273.člena ZOR ureja domnevo, da se je upnik odpovedal

    uveljavljanju pogodbene kazni zaradi zamude. Takšno domnevo pa lahko

    ovrže v kolikor izkaže, da je nemudoma po sprejemu izpolnitve s

    strani dolžnika sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do

    pogodbene kazni. Iz navedenega izhaja, da je trditveno in dokazno

    breme glede teh okoliščin na strani upnika, v konkretnem primeru

    torej tožene stranke, ki se na pravico do pogodbene kazni sklicuje.

    Od končne situacije, ki predstavlja listino, izstavljeno s strani

    izvajalca, pa je potrebno razlikovati dokončen obračun, s katerim

    pogodbenika sporazumno uredita vsa morebitna odprta vprašanja med

    pogodbenima strankama.

     
  • 43.
    VSC sodba Cp 389/2004
    17.2.2005
    STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC01082
    ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 294.
    odgovornost družbenika
    Družbenik, ki se hoče rešiti izpolnitve obveznosti izbrisane družbe, mora dokazati, da je bil pasivni družbenik. Toženec v postopku ni dokazoval, niti dokazal, da je bil pasivni družbenik.
  • 44.
    VDS sklep Pdp 786/2003
    17.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03122
    OZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 50, 45, 46, 47, 48, 49, 50.
    odpoved pravici - sporazum
    V sodni praksi delovnih sodišč uveljavljeno pravno stališče,

    da se delavec lahko pisno odpove premoženjskim pravicam iz

    delovnega razmerja, je bilo z odločbo Ustavnega sodišča RS

    opr. št. Up 63/03 z dne 2.2.2005 (Ur.l. RS, št. 24/2005)

    spremenjeno. Delavec se ne more odpovedati pravicam, ki jih

    je zakonodajalec predpisal (plača, regres, odpravnina), saj

    bi bilo to v nasprotju z namenom in smislom zakonsko

    opredeljenih pravic. Čeprav je Ustavno sodišče RS to

    stališče sprejelo v zvezi z odpravnino po 36.f čl . ZDR, pa

    je to stališče mogoče razširiti na vse pravice, ki jih

    delavcu kot minimum zagotavlja delovnopravna zakonodaja.

     
  • 45.
    VSK sodba I Cpg 89/2004
    17.2.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK01031
    ZOR člen 336, 336. ZPP člen 452, 453, 452, 453.
    pobot terjatev - spor majhne vrednosti
    Po 452. čl. in 453. čl. ZPP velja dolžnost stranke, da

    predloži listino, na katero se sklicuje v utemeljitev svojih

    navedb. In ker je v obravnavanem primeru tožena stranka v

    svoji pravočasni vlogi listine navedla, ni pa jih priložila,

    je tudi po mnenju pritožbenega sodišča, njihova predložitev

    šele na naroku za glavno obravnavo, bila opravljena prepozno

    in jih sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo.

     
  • 46.
    VSL sodba in sklep I Cp 2111/2004
    16.2.2005
    obligacijsko pravo - denacionalizacija
    VSL50535
    ZZPS člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZOR člen 103, 103/1, 103/2, 106, 107, 107/2, 103, 103/1, 103/2, 106, 107, 107/2. ZNKD člen 51, 51. ZDen člen 16, 16/3, 88, 16, 16/3, 88.
    ničnost pogodbe
    Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo ničnost sporne kupoprodajne

    pogodbe na podlagi okoliščine, da pogodba nasprotuje prepovedim

    uzakonjenim v dveh zakonskih predpisih, veljavnih na dan sklenitve

    sporne pogodbe - prepovedi odtujitve nepremičnine v družbeni lasti,

    ki je proglašena za spomenik ali znamenitost, vsebovani v 51. členu

    Zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljevanju : ZNKD), ter

    prepovedi prometa z nepremičninami, zaplenjenih na podlagi Zakona o

    nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, s katerimi

    razpolagajo družbenopolitične skupnosti, na podlagi 2. odstavka 1.

    člena Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z nepremičninami v

    družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZZPS).

     
  • 47.
    VSL sklep II Cp 2086/2004
    16.2.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL50162
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2.
    skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev
    Tudi premoženje, ki je bilo formalno (na podlagi kupoprodajne

    pogodbe) pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze s strani enega

    od zakoncev, predstavlja skupno premoženje v primeru, ko je bilo

    dejansko plačano z dohodki zakonca, ki jih je ta pridobival z delom v

    času po sklenitvi zakonske zveze (v konkretnem primeru je zakonec v

    času zakonske zveze odplačeval kredit, ki ga je vzel zaradi plačila

    pretežnega dela kupnine za stanovanje, kupljeno pred sklenitvijo

    zakonske zveze).

     
  • 48.
    VSC sklep Cp 6/2005
    16.2.2005
    zavarovanje terjatev
    VSC01074
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
    Razpolaganje tožnika, dokler je v okviru njegovega neosporavanega idealnega solastnega deleža, nima vpliva na pravni položaj toženke pri realni delitvi stvari.

     
  • 49.
    VSL sklep III Cp 1600/2004
    16.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49728
    ZIZ člen 15, 43, 15, 43. ZPP člen 184, 184.
    izvršilni naslov - sprememba predloga za izvršbo
    Upnik lahko vse do konca izvršilnega postopka spremeni predlog za

    izvršbo, tako da uveljavlja drugo terjatev namesto terjatve, ki se

    izterjuje.

     
  • 50.
    VSL sklep IV Cpg 1/2005
    16.2.2005
    sodni register
    VSL07038
    ZGD člen 450, 450/3, 450, 450/3. ZSReg člen 41, 41/1, 41, 41/1.
    predhodno vprašanje
    Udeleženka je oporekala pravilnosti postopka sprejema sprememb družbene pogodbe, s čimer je uveljavljala neveljavnost sprejetega sklepa skupščine predlagateljice. Zato je predhodno vprašanje za odločitev o dovolitvi vpisa sprememb družbene pogodbe, vprašanje (ne)veljavnosti omenjenega sklepa.

     
  • 51.
    VSL sklep II Cpg 102/2005
    16.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05238
    ZPP člen 141, 142, 141, 142.
    vročilnica - fikcija vročitve
    Dejstvo, da je dolžnik na pošti prevzel sodno pošiljko že po izteku

    petnajstdnevnega roka po prejemu obvestila, na domnevo o dnevni

    vročitvi na dan puščenega obvestila, v konkretnem primeru ne more več

    imeti nobenega vpliva.

    V tem primeru datum prevzema sodne pošiljke ni datum vročitve sklepa,

    od katerega se štejejo roki.

     
  • 52.
    VSL sodba I Cp 1210/2004
    16.2.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50611
    ZOR člen 210, 211, 210, 211. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - preživljanje otrok
    Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke,

    in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1.

    odstavek 7. člena ZPP). Dokazni predlog stranke mora biti vedno podan

    opredeljeno: navesti mora, katero pravno relevantno dejstvo želi s

    predlaganim dokazom dokazati. Tožeča stranka v pritožbi dokazuje

    določena dejstva z dokazi, ki jih je v postopku pred sodiščem prve

    stopnje predlagala v drug namen (v dokaz obstoja drugih dejstev). S

    tega vidika gre za predlaganje novih dokazov, kar v pritožbi ni

    dovoljeno (1. odstavek 337. člena ZPP). Hišo, katere izključni

    zemljiškoknjižni lastnik je tožnik, uporablja toženka s tremi otroci,

    ki so skupni otroci pravdnih strank. Tožnik je v razveznem postopku

    izjavil, da najemnine ne zahteva. To dejstvo je sodišče v razveznem

    postopku upoštevalo pri oceni potreb otrok in torej tudi pri

    določitvi preživnine zanje, saj je bila ta glede na ugotovljene nižje

    potrebe otrok določena v ustrezno nižjem znesku. O preživnini je bilo

    odločeno s pravnomočno sodbo in z zahtevo, da toženka plača

    uporabnino za hišo tudi v tistem delu, ki odpada na mladoletne

    otroke, tožnik znižuje tako prisojeno preživnino, kar pa ne more.

    Tožnikovega prikrajšanja torej dejansko v tem delu ni. Glede na to da

    je tožnik izrecno izjavil, da ne zahteva "stanarine" (najemnine) za

    stanovanje, pa je treba v tistem delu, kolikor se plačilo uporabnine

    tiče same toženke, pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je

    tožnik privolil v to, da njegovo nepremičnino toženka z otroci

    uporablja brezplačno in zato ne more sedaj za nazaj zahtevati iz

    naslova neupravičene pridobitve tistega, za kar je privolil v

    prikrajšanje (211. člen ZOR in 191. člen OZ).

     
  • 53.
    VSL sklep III Cp 434/2005
    16.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49731
    ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 55, 20, 20/2, 20/3, 55.
    notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve
    Kadar zapadlost terjatve ne izhaja že iz samega notarskega zapisa, je

    to dejstvo treba dokazati z novim notarskim zapisom z vsebino v

    skladu s 43. členom ZN oziroma na drugi način iz 3. odstavka 20.

    člena ZIZ. Sodišče mora po 2. odstavku 55. člena ZIZ po uradni

    dolžnosti paziti, ali je zapadlost terjatve pravilno ugotovljena.

     
  • 54.
    VSL sklep II Cp 467/2005
    16.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50159
    ZPP člen 141, 142, 141, 142.
    nadomestna vročitev - član gospodinjstva
    Odraslemu članu gospodinjstva je možno vročiti pošiljko, ki jo je

    potrebno osebno vročiti naslovniku, le ob drugem vročanju (5. odst.

    142. čl. ZPP).

    Osebna vročitev po 141. členu ZPP je možna le naslovniku, ne pa tudi

    odraslemu članu gospodinjstva.

    Član gospodinjstva je oseba, ki z drugimi člani gospodinjstva živi

    skupaj in z njimi zadovoljuje življenjske potrebe. Nima statusa člana

    gospodinjstva oseba, ki ima na določenem naslovu samo prijavljeno

    stalno prebivališče, dejansko pa na tem naslovu ne prebiva in z

    osebami, ki živijo na tem prebivališču nima takšne intenzivne

    povezave, da bi njihovo skupnost označili kot življenjsko skupnost.

     
  • 55.
    VSC sklep Cp 1684/2004
    16.2.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC01078
    ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 18, 18/1, 18/2.
    napotitev na pravdo - ugotovitvena tožba - pravni interes
    Pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe je načeloma izkazan že z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča.

    Ne glede na vsebino napotitvenega sklepa pa je strankam mogoče priznati pravni interes le za takšne ugotovitvene zahtevke, s katerimi lahko dosežejo določeno pravno korist.

     
  • 56.
    VSC sklep Cp 1806/2004
    16.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01067
    ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227, 227/1, 229, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227, 227/1, 229.
    ponovno motenje posesti
    Kadar izvršilni naslov dolžniku nalaga opustitev kakšnega ravnanja, se dolžnika k njegovi izvršitvi prisili z izrekom denarne kazni.

     
  • 57.
    VSL sklep I Kp 1001/2004
    16.2.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22620
    KZ člen 215, 244, 244/1, 215, 244, 244/1, 215, 244, 244/1.
    zloraba položaja
    Kaznivo dejanje zlorabe položaja po 244. členu KZ je uvrščena v XXIV.

    poglavje KZ - kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Varstveni objekt je

    notranja varnost gospodarskega subjekta in to kaznivo dejanje pomeni

    nezvestobo do lastnika podjetja oziroma delovanje, ki ni v interesu

    podjetja. Zato ravnanje samostojnega podjetnika, ki naj bi denar, ki

    ga je odtrgal od plače delavca zaradi odplačevanja kredita in ga ni

    nakazal na banko, temveč si ga je prilastil, ne obsega znakov

    kaznivega dejanja po členu 244 KZ.

     
  • 58.
    VSL sklep IV Cpg 18/2005
    16.2.2005
    sodni register
    VSL05240
    ZFPPod člen 30, 30/4, 30, 30/4.
    izbris iz sodnega registra
    ZFPPod ne omejuje dokaznih sredstev za dokazovanje trditev o

    premoženju gospodarske družbe le na bilanco stanja, v kateri družba

    na določen dan izkazuje sredstva in vire sredstev. Zato je trditve o

    obstoju premoženja po oceni pritožbenega sodišča mogoče dokazovati z

    vsemi relevantnimi in listinskimi dokazi.

     
  • 59.
    VSC sodba Cp 1364/2003
    16.2.2005
    pravo vrednostnih papirjev
    VSC01127
    ZM člen 30, 31.
    menično poroštvo - aval
    Sporna menica je avalirana menica, toženec pa je kot fizična oseba dal aval oz. poroštvo trasantu za plačilo menične vsote, ker iz avala ni razvidno, za koga je dan (III. in IV. odst. 30. čl. Zakona o menici). Po določbi 32. čl. Zakona o menici toženec odgovarja za plačilo meničnega zneska enako kot trasant, to je izdajatelj menice, za katerega je dal menično poroštvo. Odgovornost avalista je samostojna in solidarna z odgovornostjo osebe, za katero je dan aval, kar pomeni, da lahko menični upnik zahteva poplačilo neposredno od avalista. Toženec je avalist in s tem zavezanec za plačilo meničnega zneska in s tem pasivno legitimiran.

     
  • 60.
    VSL sklep III Cp 271/2005
    16.2.2005
    statusno pravo
    VSL49727
    ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 37, 37.
    odgovornost - poslovodja
    Družbenik, ki je bil direktor družbe izbrisane iz registra na podlagi

    ZFPPod, ki je opustil izvrševanje svoje funkcije poslovodstva in ni

    kontroliral vodenja poslov in nastanek obveznosti, se ne more

    sklicevati, da ni imel vpliva na poslovanje družbe in nastanek

    obveznosti, zato ima status aktivnega družbenika v smislu odločbe

    Ustavnega sodišča U I 135/00.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 7
  • >
  • >>