inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odvajanje meteornih in drugih odpadnih voda - sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - izpolnitev obveznosti
Predmet konkretnega postopka je zgolj vprašanje, ali je tožnica odrejen ukrep po izvršljivi odločbi izpolnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica tega ni storila, kar je inšpekcijski organ ugotovil pri kontrolnem pregledu 20. 5. 2019, ko navaja, da je odtočni žleb iz strehe stanovanjske stavbe z naklonom proti javni poti št. ... speljan v ponikalnico neposredno ob asfaltnem vozišču, zaradi česar se deževnica izliva neposredno v območje javne poti v njen spodnji ustroj, kar negativno vpliva na stabilnost vozišča, ki se s časom deformira.
začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - vzročna zveza - sporno pravno razmerje - oskrba z vodo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo, s katero je toženka tožniku naložila odstranitev prizidka in je za ta nedovoljen objekt prepovedala med drugim tudi izvedbo komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Izdaja začasne odredbe v tovrstni zadevi lahko temelji le na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi te odločbe oziroma v povezavi s to odločbo lahko nastala, še preden bi pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Težko popravljiva škoda bi tudi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati, kar pa je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.
Namerna preselitev v objekt, kjer je že prej znano, da nima ustreznih komunalnih priključkov, sodišče ne šteje za resno škodo v smislu pravnega standarda, po katerem mora biti škoda taka, da tožnika pomembno prizadene. Navedeno zavestno ravnanje tožnika je nastalo po izdani odločbi in zaradi ravnanja tožnika in ne zaradi izdane odločbe, zato ne gre za težko popravljivo škodo zaradi izdane odločbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - namenska raba zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč
V primeru, da je določeno zemljišče opredeljeno v prostorskih aktih kot kmetijsko v skladu z določbo drugega odstavka 2. člena ZKZ, je treba, če je tako zemljišče predmet pogodbe oziroma pravnega posla, odobritev katerega se predlaga, šteti, da gre za kmetijsko zemljišče, za katero je potrebna odobritev upravnega organa, in to ne glede na njegovo dejansko rabo.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je toženka prosilcu dodelila izredno BPP tudi pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS, za katera med strankama in prizadeto stranko ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita.
Zastaranje je bilo zadržano za čas teka postopka osebnega stečaja, zato upoštevajoč datum izdaje sklepa o izvršbi, ki je povzročil pretrganje zastaranja po določbi drugega odstavka 126. člena ZDavP-2, zastaranje terjanega dolga ne relativno ne absolutno do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi ni nastopilo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b, 25, 29, 29/3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - Republika Hrvaška - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - začasna odredba
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da bo tožnik v primeru predaje Republiki Hrvaški predan v okviru dublinskega postopka, ki je del postopka mednarodne zaščite, v katerem imajo prosilci zagotovljene določene pravice, in ne policijskega postopka, v katerem je bil tožnik v Republiki Hrvaški dejansko obravnavan, in da njegove trditve o grdem ravnanju policistov temeljijo samo na njegovi izkušnji s hrvaško policijo, ko je bil obravnavan kot tujec in ne kot prosilec za mednarodno zaščito. Pravilno je bilo ugotovljeno, da ga bodo v primeru predaje Republiki Hrvaški sprejele uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve, ki so pristojne za vodenje postopka za priznanje mednarodne zaščite, in ne policija, bistveno pri presoji, ali obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite, pa je, kakšno je ravnanje hrvaških oblasti s prosilci po tem, ko imajo status prosilca za mednarodno zaščito, zaradi česar tožnikove izjave, da se na Hrvaško ne želi vrniti, ker so tam v policijskem postopku z njim grdo ravnali, ne zadošča za utemeljen zaključek, da bodo v primeru predaje Republiki Hrvaški tam z njim nečloveško in poniževalno ravnali.
Sodišče se ne strinja s tožbenimi navedbami, da bi se morala Slovenija razglasiti za odgovorno za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ker v roku ni prejela odgovora Republike Hrvaške. Kot izhaja iz drugega odstavka 25. člena Dublinske uredbe, je opustitev odgovora v roku dveh tednov s strani države, na katero je zahteva naslovljena, v kolikor zahteva temelji na podatkih, pridobljenih iz sistema EURODAC, enakovredna sprejetju zahteve.
Dublinska uredba v tretjem odstavku 29. člena določa, da če se izkaže, da je bila oseba predana pomotoma ali je bila odločitev o predaji na podlagi pritožbe ali ponovnega pregleda razveljavljena po tem, ko je bila predaja že izvedena, država članica, ki je predajo izvedla, osebo nemudoma ponovno sprejme. Tudi če bi bil tožnik že predan Republiki Hrvaški, bi ga v tem primeru Republika Hrvaška ponovno vrnila Republiki Sloveniji, zato sama predaja za tožnika ne predstavlja težko popravljive škode.
ZUS-1 člen 32. ZUP člen 9, 146. ZMZ-1 člen 82a, 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. URS člen 19. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3-e.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - resna grožnja za javni red ali javno varnost - odvzem prostosti - začasna odredba - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Za kršitve, ki utemeljujejo izrek omejitve gibanja - pridržanja na podlagi četrtega odstavka 84. člena ZMZ-1 zadošča ugotovitev, da so bile kršitve, ki so napad na osebno in premoženjsko varnost, storjene in zato ni možna ekskulpacija z utemeljevanjem neprištevnosti v smislu kazenske (ne)odgovornosti ali kot je mogoče povzeti tožbene navedbe, silobrana.
Subjektivni odnos tožnika do dogodkov in razlog za te dogodke (zatrjevani predhodni napad in kraja drugih) ne spremenita dejstva, da je tožnik s tem, da je obračunaval s prosilcem A. A. in mu grozil "boš že še videl" ter mu s silo telesa potisnil glavo v umivalnik, ker je želel od A. A. protipravno pridobiti mobitel, ogrožal varnost oseb in premoženja v smislu določbe četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
V konkretni zadevi torej ni bil izveden posebni ugotovitveni postopek, zato procesne pravice, ki izhaja iz posebnega ugotovitvenega postopka, katerih kršitev uveljavlja tožnik v tožbi (146. člen ZUP), niso utemeljene. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da tožnik ni imel možnosti postavljati vprašanj pričam, saj je iz upravnega spisa razvidno, da priče niso bile zaslišane. Glede na to, da tožnik sam priznava, da je imel pravico do izjave o dejstvih in dokazih, ki so podlaga za odločitev in pravico izjaviti se o očitanih kršitvah, je tudi tožbeni ugovor o kršitvi pravice do izjave in načela zaslišanja po presoji sodišča neutemeljen.
Ni bistveno, koliko ravnanj, ki ogrožajo druge ali premoženje, je tožnik naredil, ampak je treba v vsakem primeru posebej, na podlagi konkretnih okoliščin, presojati obstoj ogroženosti osebne varnosti in premoženja v smislu določbe četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, ki je v konkretnem primeru nedvomno izkazana.
Sodišče je predvsem zaradi intenzitete ravnanja, ki je povzročilo strah drugih, presodilo, da je odločitev toženke za izrek strožjega ukrepa, pravilna.
Tožnik ni pridržan v Centru za tujce zato, ker naj ne bi imela milejšega ukrepa toženka na voljo, ampak zaradi intenzitete, števila ravnanj in po oceni, da se glede na vsa ravnanja tožnika v prostorih azilnega doma utemeljeno pričakuje, da bi v primeru, da bi ostal v prostorih azilnega doma, s kršitvami nadaljeval, kot to jasno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
Ni bistveno, ali gre za hujšo ali lažjo kršitev javnega reda, ker toženka svojega ukrepa ni izdala na podlagi 82.b člena ZMZ-1, ampak na podlagi 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
V obravnavani zadevi, ko se ukrep pridržanja tožnika na prostore Centra za tujce že izvaja, lahko sodišče izda začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 iz razlogov po drugem odstavku tega člena za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Po presoji sodišča gre ravno za tako razmerje tudi v obravnavani zadevi. Vendar pa potrebnost izdaje takšne začasne odredbe v obravnavani zadevi ni izkazana že zato, ker je izrek ukrepa zakonit. Zakonita omejitev gibanja pa ne pomeni nedopustnega posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave).
ZBPP člen 14, 14/3. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje - subjektivni pogoj - materialni položaj - vrednost premoženja - pravica do izjave
Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnosat, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik smiselno navaja, da z nepremičnino ne more razpolagati, ker jo je že prodal, pri čemer pa ni po njegovi krivdi nevknjižena na novega kupca.
spor o lastninski pravici - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - izdaja gradbenega dovoljenja
Vprašanje, ali je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ali je lastnik kdo drug, ki naj bi to postal ex lege, ni predhodno vprašanje, brez rešitve katerega organ ne bi mogel odločiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ker torej spor o lastninski pravici na zemljišču predvidene gradnje ni predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, tudi okoliščina, da je pred pristojnim sodiščem v teku pravda za razrešitev tega spora, ni razlog za prekinitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Po določbah 147. člena ZUP namreč upravni organ lahko upravni postopek prekine le, če gre za predhodno vprašanje, brez rešitve katerega v postopku ne more odločiti. Lastninski spor, pa kot že rečeno, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nima take narave.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - popis in cenitev premoženja - izvor premoženja - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z zavrnitvijo dokaznega predloga je davčni organ tožniku onemogočil dokazovanje pravno odločilnega dejstva, da tožnik na svoj bančni račun na Hrvaškem ni polagal svoje gotovine, marveč gotovino last tretje osebe. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga je davčni organ bistveno kršil pravila postopka in posledično zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor polne jurisdikcije - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Treba je šteti, da je vloga oddana na dan, ko je priporočeno poslana po pošti.
objekt - ustavitev gradnje objekta - nelegalen objekt - etažnost objekta
Pri obravnavanem objektu gre za dvoetažen objekt. Pod (pretežno) lesenim delom objekta v pritlični etaži (katerega obstoj in dimenzije niso sporni) je namreč betonska konstrukcija, v kateri se nahaja dodaten prostor, z lastnim vhodom, v katerega je mogoče vstopiti (četudi je pri stanju v prostoru treba imeti sklonjeno glavo) in ki ga tožnik uporablja kot shrambo za pridelke, izdelke in orodje, v njem pa občasno tudi počiva (sedi). Po definicijah iz točk 1.1 ter 1.1.3 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 gre pri navedenem prostoru tako za klet, saj gre za del stavbe, katere prostor se nahaja od pritličja navzdol, v katerega je mogoče vstopiti in ki je (ob upoštevanju navedb tožnika glede njegove rabe) namenjen pretežno opravljanju (kmetijske) dejavnosti. Ker ima obravnavani objekt po povedanem tako pritlično kot kletno etažo, ga je tudi po presoji sodišča treba šteti za dvoetažnega.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - stanovanjska površina
Pri odmeri nadomestila se ne upošteva zgolj bivalni prostor, kot v tožbi navaja tožnik, temveč čista tlorisna površina, to je neto tlorisna površina stanovanja, od katere se odšteje le površina zunanjih delov. V obravnavanem primeru so bile to površine odprte terase, balkona in lože (njihove površine je organ pri odmeri pravilno odštel), ni pa imel organ podlage, da bi odštel tudi površine drugih prostorov.
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno-sodno prakso Vrhovnega sodišča RS gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oz. z začasno ureditvijo stanja. Odločanje o začasni odredbi po 32. členu ZUS-1 terja restriktivni pristop. Izdajanje začasnih odredb namreč ni namenjeno splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih določa zakon, temveč (ob izpolnitvi vseh v 32. členu ZUS-1 določenih pogojev) posegu v izvrševanje oziroma učinkovanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera. Tožnik, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora v svojem predlogu konkretno navesti vse za to pomembne okoliščine, konkretno mora navesti dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode, utemeljiti, da je ta škoda zanj težko popravljiva, in vse to s stopnjo verjetnosti tudi izkazati, kot to pravilno navaja toženka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe. Trditveno in dokazno breme, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, določeni v 32. členu ZUS-1, je primarno na tožniku, ki zahteva začasno pravno varstvo.
Na davčnem področju je težko popravljivost škode mogoče utemeljiti s posledicami, ki tožnika prizadanejo med drugim tudi zato, ker je bilo poseženo v sredstva, ki jih tožnik potrebuje za uresničevanje bistvenih vidikov tožnikovega dela in življenja. Škoda, ki bi tožniku nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe mora biti zatrjevana konkretizirano, tako po temelju, kot tudi po višini.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - okoliščine in dejstva o zadevi - izgled za uspeh
Tožnica s predlogom za dopustitev revizije tako ne more spremeniti ključnega dejstva, večkrat pravnomočno potrjenega v sodnih postopkih, da je bila v času od 19. 5. 2008 do 31. 5. 2014 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti oziroma da je bila v tem času brezposelna in ni bila vključena v obvezno zavarovanje, zato posledično ni podlage za priznanje višje pokojninske osnove oziroma pokojnine. V socialnem sporu tudi ne more uveljavljati morebitnih kršitev, povzročenih s strani takratnega delodajalca. Nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z odločitvijo kot tako, kar je tudi glede na navedbe v tožbi, očitno razlog na strani tožnice, pa upoštevaje sodno prakso, verjetnega izgleda za uspeh v postopku ne dokazuje. Navedba, da njena pokojnina ne zadostuje za plačilo odvetnika, pa tudi ne pomeni, da je treba tožnici priznati BPP. Pri presoji glede dodelitve BPP je namreč kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
ZDIJZ člen 5a, 6, 6/1, 6/1-2. ZUP člen 8, 138, 138/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - pravica do izjave - načelo materialne resnice
Iz petega odstavka 1. člena Pravilnika o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije izhaja, da se v Banki Sloveniji zaupni podatki obravnavajo kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da so vsi tisti podatki, ki so zaupni, po določilu pravilnika hkrati tudi poslovna skrivnost. Če tožeča stranka tega pravilnika v postopku na drugi stopnji ni predložila, to še ne pomeni, da taki podatki ne morejo biti poslovna skrivnost, saj je pravilnik tovrstne podatke določal kot poslovno skrivnost, del zahtevanih podatkov pa so tudi podatki o nazivih obeh bank, ki jih tožeča stranka ne želi razkriti. S tem v zvezi se sodišče pridružuje stališču tožeče stranke, da bi morala tožena stranka v postopku razčistiti dejansko stanje in bi lahko podala tožeči stranki tudi zahtevo za dopolnitev dokumentacije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - lastništvo nepremičnine - izjava o dejstvih - rok - rok za izjavo - primernost roka - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - nepopolna ugotovitev dejanskih okoliščin
Glede na okoliščine konkretne zadeve sodišče meni, da v obravnavanem primeru s tako kratko določenim rokom za izjavo niso bile ustrezno upoštevane vse okoliščine. S pozivom je namreč toženka zahtevala pomembne podatke; podatke o lastništvu nepremičnin in o premoženju, s katerim tožnik razpolaga, navedeni podatki pa imajo pomembno vlogo pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP. Poziv na izjavo je bil pooblaščencu vročen v četrtek, 13. 4. 2023, kar pomeni, da je tridnevni rok za podajo odgovora iztekel že v nedeljo oz. v ponedeljek, 17. 4. 2023. Pooblaščenec, je imel na razpolago le dva delovna dneva, ko je sicer poskušal vzpostaviti kontakt s tožnikom, vendar neuspešno. Tožnika je poskušal priklicati na kar tri različne telefonske številke. Dve od teh sta bili neobstoječi, ena nedosegljiva, z e-pošto tožnik ne razpolaga. Taka neodzivnost je za pripadnike romske skupnosti povsem običajna, navedene okoliščine pa so znane tudi toženki, saj so pri pripadnikih romske skupnosti pogoste. Glede na okoliščine konkretnega primera je bil rok za izjavo (3 dni) tožniku odmerjen preskopo, zato je prišlo do kršitve pravice, ki jo zagotavljajo določbe 22. člena Ustave RS ter 9. in 146. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - predobravnavani narok - zagovor obdolženca
Obvezna razlaga, h kateri ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ki ni bila objavljena v Uradnem listu RS, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, in zato za sodišče ni zavezujoča.
Nagrado za zagovor obdolženca na predobravnavnem naroku je toženec nepravilno odmeril po 2. točki tarifne številke 10 OT, namesto pravilno po 3. točki iste tarifne številke. V obravnavni zadevi je šlo namreč za predobravnavni narok pri okrožnem sodišču, kjer velja pravilo senatnega sojenja.
V skladu s sodno prakso se določba petega odstavka 17. člena ZOdv nanaša le na odvetniške storitve, ne pa tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT in urnine (6. člen OT), in to ne glede na to, ali se izdatki obračunajo v dejanski višini ali v pavšalnem znesku.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - samovoljna zapustitev azilnega doma
Glede na to, da je Zahtevek vložen po poteku devetmesečnega roka, je toženka pravilno na podlagi tretjega odstavka 50. člena ZMZ-1 Zahtevek obravnavala v skladu z določbami ZMZ-1, ki urejajo ponovno prošnjo.
Po presoji sodišča je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1, po ugotovitvi, da tožnik v Zahtevku ni predložil novih dokazov niti navedel novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, Zahtevek utemeljeno zavrgla.