predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve - zaposlitev v tujini - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost
Pritožnik bi moral trditi in dokazati, da je dolžnik, kljub izkazani blokadi transakcijskega računa, v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Ker je bila v tej smeri njegova trditvena podlaga pomanjkljiva, domneve insolventnosti ni uspel izpodbiti.
Tekoči stroški stečajnega postopka, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, imajo prednost pred poplačilom terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, to je v času od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00054216
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 125. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 279, 279/2. ZZK-1 člen 94, 94/3-3. SPZ člen 92.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pričakovana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepustitev posesti - vrnitvena tožba - nesklepčnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost odločitve o stroških
Izločitveni upnik je na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil na originaren način. Tožeča stranka pa svoje zahtevke utemeljuje na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice. Njena tožba tako glede zahtevkov za ugotovitev, da je lastnica sporne nepremičnine, in za ugotovitev obstoja izločitvene pravice na sporni nepremičnini, ni sklepčna.
Če je bil veljaven razpolagalni pravni posel izvršen pred začetkom stečajnega postopka nad odsvojiteljem, nepremičnina ne spada v stečajno maso odsvojitelja (stečajnega dolžnika), saj je (v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem) lastninska pravica že prešla na pridobitelja (ta je s tem pridobil pričakovano lastninsko pravico). V tem primeru ima pridobitelj (pričakovani lastnik) v stečajnem postopku izločitveno pravico, na katero pa začetek stečajnega postopka ne vpliva (drugi odstavek 279. člena ZFPPIPP). Vendar pa te izločitvene pravice pridobitelju ni treba uveljavljati v stečajnem postopku, saj lahko upravičenec (oseba, v korist katere učinkuje zemljiškoknjižno dovolilo) doseže vknjižbo lastninske pravice brez sodelovanja stečajnega dolžnika (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1).
osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - vročitev predloga dolžniku - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti
Ker dolžnica v petnajstih dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjala, da ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, domneve insolventnosti, ki je nastala na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, tudi s pritožbo ne more uspešno izpodbijati.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 101, 101-2, 102.
osebni stečaj - sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - odškodnina za poškodbo pri delu - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo 101. člena ZIZ, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobijo osebe na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev.
Pravilno pa pritožnik navaja, da za navedeni prejemek odškodnine velja omejitev, ki je navedena v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Tretji odstavek omenjenega člena namreč navaja, da se za omejitev zneskov prejemkov, ki spadajo v stečajno maso postopka osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ (novela ZFPPIPP-G, ki se uporablja od 26. 4. 2016 dalje). V kolikor dolžniku med stečajnim postopkom od izterjave izkazanih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovih denarnih računih ni ostal znesek po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP, kot je določen v 102. členu ZIZ, je dolžnik upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska odškodnine.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - iskanje zaposlitve - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Dolžnica priznava, da upraviteljici ni redno poročala o svojih aktivnostih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, kar v pritožbi poskuša opravičiti z napačnim razumevanjem navodil. Bistvo poročanja ni v poročanju samem, za dolžnika pa v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, pri čemer je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica svojega ravnanja – ko niti po tem, ko je bila s strani upraviteljice večkrat izrecno opozorjena na svoje dolžnosti, le-teh ni izpolnjevala – ne more opravičiti z zatrjevanji, da ni imela o čem poročati, oziroma, da je navodila razumela napačno.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 400, 400/5, 400/8, 401, 401/1, 401/1-2, 403. DZ člen 110.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - preizkusno obdobje - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - kreditna pogodba - pravica do vrnitve danega - iskanje zaposlitve - zaslišanje
Zakonske domneve iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP o zlorabi pravice do odpusta obveznosti so izpodbojne. To pomeni, da veljajo, če se ne dokaže drugače.
Pritožnica se sklicuje na dolžnikovo pravico do vrnitve daril, ki naj bi jo neutemeljeno opustil. Zmotno je njeno stališče, da bi dolžnik zato, da ovrže domnevo, da je zlorabil pravico do odpusta obveznosti, moral pojasniti, zakaj je sploh prevzel obveznost, da partnerki plača kirurški poseg in zakaj po prenehanju zveze z njo od nje ni zahteval povrnitve celotnega plačanega zneska. Za odločitev v zadevi je bilo bistveno, ali je dolžnik pred sodiščem prve stopnje dokazal, da z najemom kredita, ki ga je porabil, ni pa ga banki v celoti vrnil, ni ravnal nepošteno in nevestno. Na to vprašanje pa je sodišče prve stopnje odgovorilo s prepričljivimi razlogi o bolezni kot okoliščini, ki je vplivala na nemožnost vrnitve kredita, česar pritožnica po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti.
S tem, ko upnica okoliščin o nenadnem nastopu bolezni konec leta 2019 in bolniškem staležu dolžnika v naslednjem letu vse do poteka pogodbe o zaposlitvi ni uspela izpodbiti, se izkaže, da tudi ni pomembno, če mu je denar posodil še kdo od prijateljev, posebej ne glede na dejstvo, da upnica ni niti trdila, za kakšno vsoto denarja naj bi šlo, kaj takega pa tudi ne izhaja iz podatkov spisa (nihče od navedenih prijateljev svoje terjatve v postopku osebnega stečaja ni prijavil), kot je to v razlogih sklepa ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Glede na navedeno se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo upničin predlog, da naj zasliši predlagane priče o tem, da dolžnik ni imel namena, da ji denar vrne, kar naj bi počel tudi pri ostalih svojih prijateljih. Upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi imelo sodišče prve stopnje, če bi priče zaslišalo, podlago za sklepanje, da je dolžnik zlorabil inštitut odpusta obveznosti. Nihče od upnikov ni vložil pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dolžniku določilo preizkusno obdobje krajše od dveh let, ker ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih je prejemal v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti. Upnica je ugovor, da je šestmesečno obdobje prekratko, utemeljevala na trditvah, da je sodišče prve stopnje določilo dolžniku preizkusno obdobje v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in da je dolžnik zmožen za delo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru, da je preizkusno obdobje prekratko, ugodilo. Daljšega preizkusnega obdobja od dveletnega, upnica s pritožbo ne more doseči. Ker ni podala v ugovoru nobenih trditev o tem, da je dolžnik na primer po začetku postopka odpusta obveznosti prejel premoženje večje vrednosti, ali da je začel pridobivati več kot neznatne prejemke, kar vse bi lahko vplivalo na spremembo pravne podlage za podaljšanje preizkusnega obdobja do petih let v skladu z določbo petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
ZIZ člen 107, 129. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/5, 383.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - pogoji za ustavitev postopka - izvršba na plačo dolžnika - pridobitev zastavne pravice - zarubljena denarna sredstva
Če je v izvršilnem postopku dovoljena izvršba glede več sredstev izvršbe ali glede več predmetov izvršbe, se pravne posledice začetka stečajnega postopka presojajo ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - seznam neplačanih priznanih terjatev
Dolžnik ne more več uveljavljati ugovorov o nerealnem seznamu upnikov in njihovem podvajanju, torej o morebitnem neobstoju priznanih ali ugotovljenih terjatev, vsekakor pa se o tem niti sicer ne odloča v postopku prodaje premoženja.
ZFPPIPP člen 400, 400/5, 407, 407/2-1, 407/4, 407/5-1. KZ-1 člen 211, 211/1.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - preizkusno obdobje - preizkus po uradni dolžnosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje goljufije - izbris obsodbe iz kazenske evidence - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v času do poteka preizkusnega obdobja, ki je bilo določeno v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, pravnomočna obsodba dolžnici za kaznivo dejanje proti premoženju iz kazenske evidence še ni bila izbrisana, ob tem da ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sploh še ni bila vpisana. Zato je ob sicer uspešno prestanem preizkusnem obdobju iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, pravilno zavrnilo predlog za odpust obveznosti v skladu s 1. točko drugega odstavka 407. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00053880
OZ člen 49.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja poslovne celote - mineralne surovine - zmota o predmetu - prevara - standard profesionalne skrbnosti
Kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, je tožnica s prodajo premoženja opustila možnost, da bi z naslova izkoriščanja kamnoloma pridobivala kakršnekoli prihodke in tako v zvezi s škodo z naslova izgubljenega dobička ni pravno relevantno, ali se je v kamnolomu nahajala deklarirana zaloga mineralne surovine ali ne. Škodo z naslova izgube dobička lahko namreč uveljavlja le tisti, ki bi bil (zaradi lastništva premoženja oz. imetništva koncesije) upravičen surovine odkopavati, pa jih zaradi manjka le-teh ne bi mogel.
Za prevaro ne gre, kadar je stranka zakrivila manjšo stopnjo krivde od naklepa. Navedeno pomeni, da bi morala tožnica za uspeh z odškodninskim zahtevkom z naslova prevare dokazati, da sta toženca vedela, da podatki, ki so bili tožnici kot kupcu posredovani v zvezi z zalogami mineralne surovine v pridobivalnem območju kamnoloma, niso resnični in da sta jo naklepno (zavestno) spravila v zmoto. Tako ne zadošča, da bi drugi toženec kot stečajni upravitelj prve toženke ob ustrezno skrbnem ravnanju lahko oz. moral vedeti, da podatki niso resnični in bi potencialnim kupcem moral posredovati pravilne (realne) podatke, pa tega zaradi malomarnosti ni storil.
V tej zvezi pritožba sicer pravilno navaja, da ima stečajni upravitelj položaj profesionalne osebe in se njegova ravnanja presojajo s strožjim standardom profesionalne skrbnosti, a to velja za njegove pristojnosti in naloge, ki so določene z zakonodajo na področju stečajnega prava. Ne pomeni pa to, da je stečajni upravitelj tudi strokovnjak tudi na področju opravljanja dejavnosti posameznega stečajnega dolžnika.
nadaljnji izvršilni stroški - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Upnik utemeljeno navaja, da so njegovi stroški nastali po začetku stečaja dolžnika in zaradi ravnanj dolžnika, ki je vložil (neutemeljeno) pritožbo zoper pravilni sklep z dne 8. 7. 2020, da ostane v veljavi upnikova ločitvena pravica in da se bo o poplačilu terjatve odločalo v stečajnem postopku.
O kasneje nastalih stroških odloča sodišče v postopku, kjer so nastali, le poplačilo se bo opravilo v stečajnem postopku.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 50, 221, 221/1, 239, 239/5. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
insolventnost - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja - razlogi za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti
Dolžnik lahko domnevo trajnejše nelikvidnosti iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP izpodbije le, če izkaže, da ima dovolj likvidnih sredstev za poplačilo svojih obveznosti in ne katerega koli premoženja, kot to meni pritožnik. Tega pa dolžnik ni izkazal.
Pritožbenim navedbam, da je mnenje brez vrednosti, ob povedanem ni mogoče slediti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da strošek izdelave izvedenskega mnenja ustreza običajni višini stroškov take vrste, pa pritožnik ne izpodbija. Da je navedeni strošek potreben za vodenje stečajnega postopka, pa je pritožbeno sodišče že presojalo v okviru reševanja pritožbe zoper sklep o izdaji soglasja za pridobitev strokovnega mnenja.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1.
ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčna odločba - davčne obveznosti - naknadna odmera doplačila davka
Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov.
Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - izigravanje upnikov - potek časa - zdravstveno stanje
Vsaka kršitev dolžnikovih obveznosti - brez upoštevanja okoliščin konkretnega primera - še nima značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja, ki bi imelo za posledico nedovoljenost odpusta obveznosti. Zgolj zaradi pred 19 leti prijavljene terjatve v stečajnem postopku, ki je dolžnik v postopku osebnega stečaja ni navedel kot del svojega premoženja, kar je življenjsko logično pojasnil in opravičil s tem, da je na terjatev zaradi poteka časa in svojega zdravstvenega stanja pozabil, dolžniku ni mogoče očitati izigravanja zakona in / ali upnikov niti ni mogoč zaključek, da je zavestno (namenoma) pozabil navesti priznano terjatev (na račun katere ni prejel nobenega izplačila).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 299, 299/5, 308, 308/2-2, 365, 365-3. ZIZ člen 81, 81/3, 87, 87/1.
preizkus terjatve - prerekanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - zastavna pravica na premičninah - rubež premičnin - terjatev zavarovana z zastavno pravico - premoženje stečajnega dolžnika - premično premoženje - motorno vozilo - prodaja dolžnikovega premoženja - lastninska pravica tretjega
Napotitev, v primeru, ko ločitvena pravica temelji na izvršilnem naslovu, ima (načeloma) podlago v 308. členu ZFPPIPP. Vendar pa je možna le v primeru, ko gre za premoženje stečajnega dolžnika. V primerih, kot je obravnavani, pa ni podlage za napotitev kogarkoli na pravdo, saj stečajni dolžnik (zanj upravitelj) ne more prodajati premičnin, ki niso (več) njegova last in s tem niso del stečajne mase. Na takih premičninah že pojmovno ne more obstajati ločitvena pravica, zaradi katere bi bil upnik lahko prednostno poplačan iz določenega premoženja stečajnega dolžnika.
izbris subjekta vpisa - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika - ustavitev postopka izbrisa - rok za ugovor - začetek teka roka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije objavljen na spletnih straneh AJPES 8. 9. 2021, upnik C. d. o. o. pa je vložil ugovor dne 16. 9. 2021, torej pravočasno.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - začetek prodaje - ustavna pritožba - prekinitev postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Sklep o začetku stečajnega postopka je pravnomočen, zato ni nobene ovire, da se ne nadaljuje z unovčenjem stečajne mase in poplačilom upnikov. Dolžnica tudi sicer vsebine ustavne pritožbe ni izkazala. Kot izhaja iz njenih navedb, ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo oziroma zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Prav tako pa iz njenih navedb ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.