TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi upnikovima ugovoroma z dne 2. 11. 2021 – PD 4274 in PD 4278 in se zavrne končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 21. 11. 2021 (PD 4313).

S tem, ko Republika Slovenija, ki je v postopku uveljavljala izločitveno pravico, pa tožbe, na katero je bila napotena, ni vložila v zakonskem roku, je odpadla ovira za prodajo Spornih nepremičnin, ki so del prodanega kamnoloma. S prodajo tudi teh nepremičnin (kot dela poslovne celote) je prenehala tudi zatrjevana izločitvena pravica, torej zatrjevana lastninska pravica Republike Slovenije na Spornih nepremičninah, temu upniku pa je ostal le še zahtevek za plačilo terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Že v sklepu Cst 475/2021 je višje sodišče tudi pojasnilo, da tudi pravda ni ovira za razdelitev kupnine, saj gre pri zaznambi spora za zemljiškoknjižni vpis, ki se v skladu z 89. členom ZZK-1 po prodaji nepremičnin izbriše iz zemljiške knjige, domnevnemu izločitvenemu upniku pa ostane le še pravica do plačila kupnine, zmanjšane za pripadajoče stroške in izplačilo, ki ga prejmejo ločitveni upniki.

Čim pa je tako, tudi ni razloga za zadrževanje dela kupnine do končanja pravde o lastninski pravici. Tu ne gre za prejudiciranje odločitve v pravdnem postopku, temveč za to, da pravdni postopek ne more vplivati na razdelitev kupnine ločitvenim upnikom.

Kamnolom se je prodal kot poslovna celota in višje sodišče se strinja s pritožnikoma, da zato predstavlja skupno posebno razdelitveno maso. Vsi deli so namreč prispevali k boljši prodaji poslovne celote, zato je edino pravilno, da vsi tudi v enaki meri in enakopravno ter hkrati sodelujejo pri delitvi dosežene kupnine.

Cenitev posameznih nepremičnin je tudi po mnenju višjega sodišča dokončna ‒ ob odločanju o prodaji je bila upoštevana v cenitvi določena vrednost posameznih nepremičnin in te so k določeni ceni prispevale v takem znesku, kot je določeno v cenitvi. Po mnenju višjega sodišča sedaj ni mogoče na novo določati razmerij posameznega premoženja v poslovni celoti in na novo določati vrednosti nepremičnin, temveč se upoštevajo razmerja, v skladu s katerimi so bile nepremičnine ocenjene.

V prodaji je tako participiralo različno premoženje stečajnega dolžnika, vsi ločitveni upniki pa morajo zato enakopravno participirati tudi pri delitvi posebne razdelitvene mase, tako da so kar v največjem deležu poplačani vsi ločitveni upniki. V takem primeru je razdelitev razdelitvene mase, ki tega ne bi upoštevala, temveč bi se razdelitve opravile glede vsake posebne stečajne mase, ki skupaj tvorijo poslovno celoto, lahko le arbitrarna in v nasprotju z določili ZFPPIPP. Taka, pravilna porazdelitev razdelitvene mase med ločitvene upnike, je mogoča le, če se tudi delitev opravi naenkrat, tako da so ločitveni upniki poplačani v kar največjem možnem delu in brez razdelitve le dela razdelitvene mase, za kar glede na to, da niti za prodajo ni bilo ovire, tudi zdaj ni ovire. Le navadni upniki ne morejo biti poplačani pred morebitnim plačilom izločitvenega upnika po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.