začetek stečajnega postopka - pravni interes za vložitev predloga - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ponoven predlog - pravni interes
Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - zamuda pritožbenega roka - navadna poštna pošiljka - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - dan prejema vloge pri sodišču - dokazovanje pravočasnosti pritožbe - izguba poštne pošiljke
Ker pritožnik ni predložil dokazila, da je pritožbo vložil v tridesetdnevnem pritožbenem roku, je stališče sodišča, da je pritožba, predložena v decembru 2022, prepozna.
ZIP člen 250, 251a - 251f. ZIZ člen 195, 211. ZTLR člen 63, 64.
sklep o poplačilu - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - pridobitev hipoteke s pravnim poslom - vpis pravic v javno knjigo - pravna praznina
Res sicer ZIP ni poznal objave niti na sodni deski niti v Uradnem listu, temveč je določal vodenje posebne javne knjige. Pravne praznine torej ni bilo, kvečjemu zakon v tem delu ni bil izvrševan. Take knjige dalje v konkretnem primeru niti pristojno sodišče niti kakšna druga služba z javnimi pooblastili res ni vodila. Kljub temu pa ni mogoče pritrditi uveljavljanju, da lahko pogodba nadomesti objavo v javni knjigi. Pogodba je namreč listina zasebnega prava in kot taka ima drugačen značaj kot javne knjige.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - postopek za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - ustavne pravice
Ustavnoskladna razlaga 36. člen ZIZ mora biti ekstenzivna in jo je treba tolmačiti na način, da je plačilo sodne takse nujni sestavni del ugovornega oziroma pritožbenega postopka. Posledično pa je vrnitev v prejšnje stanje v primeru celotnega postopka o sodnih taksah za ugovor ali pritožbo dopustna na njeni podlagi.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 343, 343/4, 343/4. ZZK-1 člen 89, 96.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - vknjižba lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - varstvo kupca - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju
Predmet presoje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je zamejen z drugim odstavkom 342. člena ZFPPIPP.
S sklepom po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP stečajno sodišče odloči le o tem, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ne odloča pa o tem, katere pravice tretjih prenehajo na prodanem premoženju. Stečajno sodišče bi eventualno lahko odločilo le o kakšni pravici, ki ne preneha, vendar pa v tem postopku za kaj takega ni bilo pravne podlage. Glede nepremičnine je zato sodišče prve stopnje moralo sprejeti le sklep po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP (kot to določa 2. točka četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP) – da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Katere pravice tretjih prenehajo, delno določa že prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, taksativno pa jih našteva 89. člen ZZK-1 v zvezi s 96. členom ZZK-1. Vendar odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00070948
ZBan-1 člen 261e, 350, 350a. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 109, 109/1.
načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - enotna sodna praksa - revizija - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - tožba proti poslovnim bankam - odločba o izrednih ukrepih - pospešitveno sredstvo
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bila niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
Ustavno načelo pravne varnosti narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar pa za enotno sodno prakso po zakonu skrbi Vrhovno sodišče RS (prvi odstavek 109. člena ZS). To ima pred seboj revizijo v zadevi, podobni pričujoči (II Ips 41/2022, dopuščeni po sklepu II DoR 520/2021), zato je brez dvoma pomembno, da se v razumnem času reši, stranki pa so na voljo pospešitvena sredstva. Vendar to presega odločanje o prekinitvi postopka v tej zadevi. Omeniti velja zgolj, da je revizija kot pravno sredstvo v dispoziciji stranke (kar pomeni, da jo lahko tudi umakne). Ob tem kaže še dodati, da je negotovo tudi to, ali bo Vrhovno sodišče RS sploh vsebinsko odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/2, 40/2-1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - pripombe strank na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Pritožbene navedbe o tem, da izvedenec ni odgovoril na pripombe stranke, so tako pavšalne, da jim višje sodišče ne more slediti, saj so ostale povsem nekonkretizirane in pritožba ne navaja, na katera vprašanja ni bilo odgovorjeno. Zato pritožba tudi ne omaja zaključka izpodbijanega sklepa, da gre za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče do zdaj še ni terjalo.
Višje sodišče se s pritožbo strinja le v tem, da obravnavana dopolnitev izvedenskega mnenja ne predstavlja izjemno zahtevne dopolnitve v smislu 4. točke drugega odstavka 40. člena Pravilnika, ampak gre glede na obseg dopolnitve in vsebino za manj zahtevno dopolnitev (1. točka iste določbe). Pritožnica tudi nima prav, da izvedencu ne pripada nagrada za ponovni študij spisa, saj je tudi po presoji višjega sodišča glede na pretek časa med izdelavo izvirnega mnenja in dopolnitve ta postavka upravičena.
Glede na navedeno, torej da mora pri objektivni odgovornosti povečana nevarnost izhajati iz narave same (nevarne) stvari, če pa določena stvar postane nevarna zaradi nedopustnega ravnanja oziroma opustitve njenega imetnika, kot je to v obravnavani zadevi, pa je treba uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti, so pritožbene navedbe, da so bile stopnice, ki so bile zaradi opustitve zavarovanca toženke mokre in spolzke, nevarna stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsa in padcev, neutemeljene.
Pomanjkanje zadostne skrbnosti in previdnosti pri hoji, torej da tožnica ni gledala kako in kam stopiti, po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje soodgovornost tožnice v smislu 171. člena OZ.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - tožba proti poslovnim bankam - imetnik podrejenih obveznic - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - odškodninska odgovornost bank - opustitev vložitve pravnega sredstva - presoja zakonitosti odločbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - dopuščena revizija - odločitev o reviziji
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bil niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
motenje posesti - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - prekluzivni rok za sodno varstvo - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - pasivna legitimacija - protipravnost posega - upravljanje večstanovanjske stavbe - dvigalo - dvižna ploščad - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov za poseg - večinsko soglasje etažnih lastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - naročniki del - izpolnitev naročila - pasivna legitimacija naročnika motilnega dejanja - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - opis motilnega ravnanja - nesorazmernost posega - zavrnitev tožbenega zahtevka
Za motenje posesti ne zadošča sprememba dejanske oblasti na stvari, pač pa mora biti izvajalcu očitno, da protipravno posega v tujo posest. Zgolj seznanitev z vložitvijo predloga v nepravdnem postopku ne utemeljuje protipravnosti očitanega motilnega ravnanja, ki ga je opravil v okviru svoje dejavnosti po izrecnem navodilu lastnikov, brez lastne koristi v smislu pridobitve posesti oziroma od spremembe posestnega stanja (tu ne gre za vprašanje finančne koristi). Toženec ni štel, da ravna v svojo korist. V motenjskih sporih bi dopuščanje pasivne legitimacije izvajalcem, ki se poklicno ukvarjajo z določeno dejavnostjo in zgolj izvršujejo pogodbeno naročilo, lahko onemogočilo nemoteno opravljanje njihove osnovne dejavnosti, saj bi bili nenehno izpostavljeni možnosti, da bo zoper njih vložena tožba. Zato mora sodišče vse okoliščine skrbno pretehtati, kar je v konkretnem primeru tudi storilo.
Vsakršne spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ. V ugoditev zahtevku vodi le tisto spremenjeno dejansko ali posestno stanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00070044
ZPP člen 206, 206/4.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - predhodno vprašanje - načelo pravne varnosti - pojasnilna dolžnost banke - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten (enak) odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki podrejenih obveznic uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge (s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane) očitke.
Nasprotna udeleženka glede na trenutno zdravstveno stanje ne more ogrožati svojega zdravja ali življenja, ali življenja in zdravja drugih, in ni tudi nevarnosti, da bi sebi ali drugim povzročila večjo materialno škodo.
Pripomb, da utegne biti nasprotna udeleženka zaradi petja in glasnosti ogrožena s strani drugih sostanovalcev, ni mogoče mimo ustaljene sodne prakse razširjati na tiste primere, ko osebe zaradi lastne nadležnosti drugim predstavljajo tveganje za napad. V kolikor bi zaradi petja nasprotne udeleženke na negovalnem oddelku prišlo do napada drugih oskrbovancev nanjo, to namreč kaže na nevarnost konkretnega napadalca za ogrožanje drugih in ne na nevarnost nasprotne udeleženke ogrožati samo sebe.
pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - odkupna pravica - skupno pripadajoče zemljišče - dovozna pot - ustanovitev odkupne pravice - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - materialno procesno vodstvo - postopek po ZVEtL
Sodišče ni vezano na vsebinski predlog udeleženca, temveč lahko razmerje glede zemljišča in stavb, za katere je podana ustrezna zahteva, uredi drugače, kot izhaja iz predloga, če tako narekujeta dokazni postopek in materialno pravo. Čeprav udeleženci v postopku za določeno zemljišče izrecno predlagajo, da predstavlja individualno pripadajoče zemljišče k zgradbi, to ni ovira za odločitev, da gre za skupno pripadajoče zemljišče k dvema zgradbama.
Od dejstva, kdo je lastnik zemljišča, je odvisno tudi upravičenje za uveljavljanje odkupne pravice. Če namreč lastninska pravica etažnih lastnikov na parceli naknadno ni prenehala, je podan primer iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZVEtL-1, po katerem je upravičenec za uveljavljanje odkupne pravice graditelj, ki je kot zemljiškoknjižni lastnik izvedel gradnjo. Sodišče bi moralo udeležencem postopka v okviru materialno procesnega vodstva jasno predstaviti svoje stališče ter možnost uveljavljanja odkupne pravice kot instituta, s katerim je mogoče reševati kolizijo med legitimnimi partikularnimi interesi za spremembo lastništva v primeru, ko graditelj kot zemljiškoknjižni lastnik zakonito zgradi objekt, čeprav na zemljišču ni pravno učinkovito pridobil lastninske pravice, in etažnimi lastniki zgradbe kot lastniki pripadajočega zemljišča.
neplačana sodna taksa - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - določnost izreka - razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe
V izreku izpodbijanega sklepa je navedeno, da se postopek ustavi. Kaj je bila podlaga za izdajo sklepa (oziroma kaj so razlogi za odločitev), sodi v obrazložitev sklepa, ki jo ta sklep vsebuje.
začasni skrbnik - pogoji za razrešitev - dolžnosti začasnega skrbnika - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - potrebna skrbnost skrbnika premoženja - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom
Gotovo je, da bodo koristi nasprotne udeleženke ustrezneje zavarovane s strani katere druge osebe, ki bo lahko objektivneje zastopala pravice in koristi nasprotne udeleženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070921
SPZ člen 212. ZIZ člen 272. ZPP člen 365, 365-3.
vznemirjanje stvarne služnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
S tožbenim zahtevkom je bila zahtevana opustitev vsakršnega ravnanja, ki pomeni vznemirjanje stvarne služnosti vožnje in hoje. Dejstvo, da je bila v nadaljevanju tožbenega petita zahtevana zlasti opustitev parkiranja na poti, ne pomeni, da začasna odredba na odstranitev železnega kontejnerja, postavljenega na tej isti poti, ni v zvezi s tožbenim zahtevkom.
neplačana sodna taksa - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - obvestilo o prejemu pisanja - povratnica kot javna listina - neizkazane in pavšalne trditve - brezplačna pravna pomoč - fikcija umika pritožbe
Tožeča stranka v roku ni plačala sodne takse za pritožbo, prav tako pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem pismu in dopis z opozorilom o začetku teka roka za plačilo sodne takse puščeno na vratih naslovnika, kar se po določbi prvega odstavka 224. člena ZPP šteje za resnično.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070937
ZPP člen 205, 206, 206/4.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - restriktiven pristop - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
ZPP člen 318. ZIZ člen 42, 42/1, 42/2. ZD člen 132.
zamudna sodba - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - naslov za vročanje - fikcija vročitve - nepravilna vročitev - dejansko prebivališče - vstop dedičev v pravdo - pravni interes za vložitev predloga
V sodni praksi je enotno stališče, da je vročitev s fikcijo veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavljala svoje pravice v postopku.
SPZ člen 30, 30/1, 30/2, 32, 33, 33/1. SZ-1 člen 107. ZNP-1 člen 159.
motenje posesti - najemna pogodba - neposredna posest najemnika - posestno varstvo posrednega posestnika - dejanska oblast nad stvarjo - delitev skupnega premoženja - zamenjava ključavnice - pravilo petitorium absorbet posessorium - pravica do posesti - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - ekonomski interes za posestno varstvo - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe
Zmotna je pritožbena teza, da oseba, ki je imela neposredno posest nad določeno stvarjo (v obravnavanem primeru tožnik nad garažo pred sklenitvijo najemne pogodbe), nima pravice, da v posestni pravdi zahteva vrnitev neposredne posesti - vrnitve stvari. Te teze ne potrjuje ureditev iz 31. in 32. člena SPZ, ki dajeta posestno varstvo vsakemu posestniku, ne glede na vrsto in kvalifikacijo posesti.
Če posest neposrednemu posestniku ni odvzeta ali neposredni posestnik izvršuje posest (dejansko oblast nad stvarjo) na enak način kot pred zatrjevanim motenjem in enako kot je opredeljeno v pravnem razmerju s posrednim posestnikom, potem ima posredni posestnik zoper tretjega zgolj zahtevek iz naslova pravice.