Polovična globa se je lahko plačala tudi po pravnomočnosti plačilnega naloga, zato ni bilo nobenega razloga, da je tožnica plačala polovico globe, preden je postal plačilni nalog pravnomočen in preden je nastala obveznost toženca, da plača izrečeno globo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnica ne more terjati plačane globe na podlagi 197. člena OZ, saj ob plačilu tožnice še ni obstajala zakonska obveznost toženca. Poleg tega je tožnica vedoma plačala tuj dolg, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da si ob plačilu ni pridržala pravice terjati tega plačila nazaj, saj dogovor o tem ni bil sklenjen, prav tako pa ni bilo zatrjevano, da je plačala tuj dolg, da bi se izognila sili.
Toženec ni uspel dokazati, da podpis na aneksu ni njegov. Glede pristnosti podpisa je bil neprepričljiv že v svojih trditvah, prav tako pri svojem zaslišanju, najbolj objektiven dokaz za izkaz verodostojnosti podpisa, torej dokaz z izvedencem grafološke stroke, pa je toženec predlagal šele potem, ko je bil za predlaganje tega dokaza že prekludiran.
Ker toženec ni uspel izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje glede veljavnosti pogodbenega dogovora o ovrednotenju izvršenih tožnikovih vlaganj in njihovi povrnitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti dogovorjeno obveznost.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je ugotovilo, da je mladoletni A. A. strokovni službi CSD zaupal, da ga je strah, da bo oče, ko bi bil sam v stiku z njim, vršil pritisk na njega in ga pregovarjal in nagovarjal, da mora iti živeti k njemu, česar si on ne želi, in je izrazil željo, da je na stiku prisoten še kdo od odraslih. Sodišče je na podlagi tega pravilno ocenilo, da stiki enkrat na teden v obsegu dveh ur, kot predlaga nasprotni udeleženec, glede na daljšo prekinitev stikov, ne bi bili v korist otrok, saj bi pri njima povzročali preveliko stisko.
ZDR-1 člen 6, 20, 20/1, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/2, 125/4. OZ člen 45, 46, 49, 86, 86/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - denarna odškodnina - diskriminacija - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - obrazložitev odpovedi - zadostna trditvena podlaga - ničnost pogodbenega določila - zagovor pred odpovedjo
Izdelava posebne pisne ocene poskusnega dela s strani komisije za spremljanje poskusnega dela ni predpisana kot element odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kot tudi ni zahtevana obrazložitev ocene poskusnega dela. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1).
Zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni obveznost delodajalca. To izhaja že iz določila drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
ZSPJS člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2-9, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/4. ZPP člen 2, 2/1.
kolektivni delovni spor - vrednotenje delovnih mest - kršitev načela dispozitivnosti - delna sprememba izpodbijane sodbe
Zmotno je stališče predlagatelja, da sta Aneksa 2 in 4 ter na njima osnovana Akta delodajalca neskladna z zakonom zgolj zato, ker dve delovni mesti nista enako ovrednoteni, pa bi po stališču predlagatelja kljub drugačnemu opisu nalog delovnega mesta morala biti. Ti dve delovni mesti namreč nista primerljivi v smislu načela iz drugega odstavka 1. člena ZSPJS, saj se tam zapisana primerljivost delovnih mest primarno nanaša na orientacijska delovna mesta, ki omogočajo primerjavo znotraj plačnih skupin in predvsem med različnimi plačnimi skupinami.
Ugotavljanje (ne)ustreznosti vrednotenja konkretnih delovnih mest, kar v tem sporu, ne glede na predlog, dejansko poskuša doseči predlagatelj, presega okvirje kolektivnega delovnega spora. Vrednotenje delovnih mest je namreč v pristojnosti delodajalca, in je lahko predmet kolektivnih pogajanj (kot v konkretnem primeru), vsekakor pa je pri tem treba upoštevati kriterije, začrtane z določbami ZSPJS, KPSM, KPDU, Uredbo, itd.. Sodišče tako lahko presoja le zakonitost postopka vrednotenja, torej, ali so bili tekom tega upoštevani kriteriji, kot izhajajo iz predpisov (ZSPJS, kolektivnih pogodb, itd.).
URS člen 57, 57/3. DZ člen 183, 183/3, 189. ZŠtip-1 člen 15. ZSDP-1 člen 63, 63/1.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroka - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine za otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - prejemki upravičenca - državna štipendija - otrokovo delo prek študentskega servisa - dohodki od dela polnoletnega otroka - ukinitev preživnine polnoletnemu otroku, ki se ne šola - redno šolanje kot pravni standard - starševski dodatek - preživninska zmožnost staršev - preživljanje zakonca
Pritožbeno sodišče je seznanjeno z ustaljenim stališčem sodne prakse, da je namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola v tem, da se mu omogoči šolanje, torej, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča in da bi v primeru, če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), to izničilo namen preživnine. Navedeno abstraktno stališče je bilo v nadaljnji sodni praksi večkrat relativizirano na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki dopuščajo vsaj delno upoštevanje tudi študentskega oziroma dijaškega dela. Nedvomno je šibko materialno stanje oziroma nizka zmožnost za preživljanje preživninskih zavezancev okoliščina, ki dopušča tudi upoštevanje študentskega dela, torej ne z namenom razbremenitve preživninske obveznosti, ampak zato ker teh stroškov v celoti sami ne zmorejo in bi bilo ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihovih družinskih članov, ob dodatni okoliščini, kot je v obravnavanem primeru, ko so prejemki preživninskega upravičenca iz študentskega dela, ki ga zmore, ne da bi zato trpele študijske obveznosti, tako visoki, da skupaj z ostalimi prejemki presegajo znesek ugotovljenih potreb. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavani zadevi pravilno upoštevalo tudi študentsko delo prve nasprotne udeleženke.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo četrti odstavek 206. člena ZPP, po katerem lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja.
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6 prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja.
Ni utemeljeno pritožnikovo opozarjanje v zvezi z njegovo napotitvijo glede izvršnic. V tem delu je na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja ločitvene pravice pravilno napoten pritožnik. Izvršnica je listina, ki vsebuje dolžnikovo izjavo, s katero se ta zaveže plačati upniku z izvršnico določen denarni znesek. Upnik lahko na podlagi izvršnice zahteva plačilo obveznosti, ki mu jih dolžnik dolguje, kar neposredno na banki dolžnika. Izvršnica je sicer izvršilni naslov za denarno terjatev, pritožnik pa niti ne trdi, da bi z njo pridobil ločitveno pravico. Za prisilno izterjavo neplačanih zneskov po izvršnici je treba vložiti predlog za izvršbo, šele v nadaljnjem teku izvršilnega postopka pa bi upnik (lahko) pridobil ločitveno pravico.
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, le iz dolžnikovega premoženja se upniki lahko poplačajo. Kot izhaja iz upraviteljičinih pojasnil, s prerekanjem ločitvene pravice pravzaprav ni zanikala z izvršilnim naslovom pridobljene ločitvene pravice kot take, trdi le, da takšnega premoženja (terjatev do dolžnikovih dolžnikov), na katerem naj bi bila ločitvena pravica pridobljena, v resnici sploh ni. V pravdi na podlagi napotitve upraviteljica navedenega ne bi mogla dokazati, da takih terjatev ni, saj gre za negativno dejstvo. Upnik, ki trdi, da takšne terjatve so in da takšno premoženje v resnici obstaja, pa bo to lahko tudi dokazal. Zato višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja ločitvene pravice napotilo pritožnika. Iz istih razlogov je pravilna tudi napotitev pritožnika na uveljavitev ustreznega zahtevka v zvezi z zalogami trgovskega blaga, ki niso specificirane.
neplačana sodna taksa - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - določnost izreka - razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe
V izreku izpodbijanega sklepa je navedeno, da se postopek ustavi. Kaj je bila podlaga za izdajo sklepa (oziroma kaj so razlogi za odločitev), sodi v obrazložitev sklepa, ki jo ta sklep vsebuje.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070937
ZPP člen 205, 206, 206/4.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - restriktiven pristop - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
motenje posesti - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - prekluzivni rok za sodno varstvo - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - pasivna legitimacija - protipravnost posega - upravljanje večstanovanjske stavbe - dvigalo - dvižna ploščad - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov za poseg - večinsko soglasje etažnih lastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - naročniki del - izpolnitev naročila - pasivna legitimacija naročnika motilnega dejanja - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - opis motilnega ravnanja - nesorazmernost posega - zavrnitev tožbenega zahtevka
Za motenje posesti ne zadošča sprememba dejanske oblasti na stvari, pač pa mora biti izvajalcu očitno, da protipravno posega v tujo posest. Zgolj seznanitev z vložitvijo predloga v nepravdnem postopku ne utemeljuje protipravnosti očitanega motilnega ravnanja, ki ga je opravil v okviru svoje dejavnosti po izrecnem navodilu lastnikov, brez lastne koristi v smislu pridobitve posesti oziroma od spremembe posestnega stanja (tu ne gre za vprašanje finančne koristi). Toženec ni štel, da ravna v svojo korist. V motenjskih sporih bi dopuščanje pasivne legitimacije izvajalcem, ki se poklicno ukvarjajo z določeno dejavnostjo in zgolj izvršujejo pogodbeno naročilo, lahko onemogočilo nemoteno opravljanje njihove osnovne dejavnosti, saj bi bili nenehno izpostavljeni možnosti, da bo zoper njih vložena tožba. Zato mora sodišče vse okoliščine skrbno pretehtati, kar je v konkretnem primeru tudi storilo.
Vsakršne spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ. V ugoditev zahtevku vodi le tisto spremenjeno dejansko ali posestno stanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00070044
ZPP člen 206, 206/4.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - predhodno vprašanje - načelo pravne varnosti - pojasnilna dolžnost banke - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten (enak) odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki podrejenih obveznic uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge (s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane) očitke.
Nasprotna udeleženka glede na trenutno zdravstveno stanje ne more ogrožati svojega zdravja ali življenja, ali življenja in zdravja drugih, in ni tudi nevarnosti, da bi sebi ali drugim povzročila večjo materialno škodo.
Pripomb, da utegne biti nasprotna udeleženka zaradi petja in glasnosti ogrožena s strani drugih sostanovalcev, ni mogoče mimo ustaljene sodne prakse razširjati na tiste primere, ko osebe zaradi lastne nadležnosti drugim predstavljajo tveganje za napad. V kolikor bi zaradi petja nasprotne udeleženke na negovalnem oddelku prišlo do napada drugih oskrbovancev nanjo, to namreč kaže na nevarnost konkretnega napadalca za ogrožanje drugih in ne na nevarnost nasprotne udeleženke ogrožati samo sebe.
začasni skrbnik - pogoji za razrešitev - dolžnosti začasnega skrbnika - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - potrebna skrbnost skrbnika premoženja - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom
Gotovo je, da bodo koristi nasprotne udeleženke ustrezneje zavarovane s strani katere druge osebe, ki bo lahko objektivneje zastopala pravice in koristi nasprotne udeleženke.
neplačana sodna taksa - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - obvestilo o prejemu pisanja - povratnica kot javna listina - neizkazane in pavšalne trditve - brezplačna pravna pomoč - fikcija umika pritožbe
Tožeča stranka v roku ni plačala sodne takse za pritožbo, prav tako pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem pismu in dopis z opozorilom o začetku teka roka za plačilo sodne takse puščeno na vratih naslovnika, kar se po določbi prvega odstavka 224. člena ZPP šteje za resnično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070921
SPZ člen 212. ZIZ člen 272. ZPP člen 365, 365-3.
vznemirjanje stvarne služnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
S tožbenim zahtevkom je bila zahtevana opustitev vsakršnega ravnanja, ki pomeni vznemirjanje stvarne služnosti vožnje in hoje. Dejstvo, da je bila v nadaljevanju tožbenega petita zahtevana zlasti opustitev parkiranja na poti, ne pomeni, da začasna odredba na odstranitev železnega kontejnerja, postavljenega na tej isti poti, ni v zvezi s tožbenim zahtevkom.
pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - odkupna pravica - skupno pripadajoče zemljišče - dovozna pot - ustanovitev odkupne pravice - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - materialno procesno vodstvo - postopek po ZVEtL
Sodišče ni vezano na vsebinski predlog udeleženca, temveč lahko razmerje glede zemljišča in stavb, za katere je podana ustrezna zahteva, uredi drugače, kot izhaja iz predloga, če tako narekujeta dokazni postopek in materialno pravo. Čeprav udeleženci v postopku za določeno zemljišče izrecno predlagajo, da predstavlja individualno pripadajoče zemljišče k zgradbi, to ni ovira za odločitev, da gre za skupno pripadajoče zemljišče k dvema zgradbama.
Od dejstva, kdo je lastnik zemljišča, je odvisno tudi upravičenje za uveljavljanje odkupne pravice. Če namreč lastninska pravica etažnih lastnikov na parceli naknadno ni prenehala, je podan primer iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZVEtL-1, po katerem je upravičenec za uveljavljanje odkupne pravice graditelj, ki je kot zemljiškoknjižni lastnik izvedel gradnjo. Sodišče bi moralo udeležencem postopka v okviru materialno procesnega vodstva jasno predstaviti svoje stališče ter možnost uveljavljanja odkupne pravice kot instituta, s katerim je mogoče reševati kolizijo med legitimnimi partikularnimi interesi za spremembo lastništva v primeru, ko graditelj kot zemljiškoknjižni lastnik zakonito zgradi objekt, čeprav na zemljišču ni pravno učinkovito pridobil lastninske pravice, in etažnimi lastniki zgradbe kot lastniki pripadajočega zemljišča.
ZPP člen 318. ZIZ člen 42, 42/1, 42/2. ZD člen 132.
zamudna sodba - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - naslov za vročanje - fikcija vročitve - nepravilna vročitev - dejansko prebivališče - vstop dedičev v pravdo - pravni interes za vložitev predloga
V sodni praksi je enotno stališče, da je vročitev s fikcijo veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavljala svoje pravice v postopku.
SPZ člen 30, 30/1, 30/2, 32, 33, 33/1. SZ-1 člen 107. ZNP-1 člen 159.
motenje posesti - najemna pogodba - neposredna posest najemnika - posestno varstvo posrednega posestnika - dejanska oblast nad stvarjo - delitev skupnega premoženja - zamenjava ključavnice - pravilo petitorium absorbet posessorium - pravica do posesti - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - ekonomski interes za posestno varstvo - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe
Zmotna je pritožbena teza, da oseba, ki je imela neposredno posest nad določeno stvarjo (v obravnavanem primeru tožnik nad garažo pred sklenitvijo najemne pogodbe), nima pravice, da v posestni pravdi zahteva vrnitev neposredne posesti - vrnitve stvari. Te teze ne potrjuje ureditev iz 31. in 32. člena SPZ, ki dajeta posestno varstvo vsakemu posestniku, ne glede na vrsto in kvalifikacijo posesti.
Če posest neposrednemu posestniku ni odvzeta ali neposredni posestnik izvršuje posest (dejansko oblast nad stvarjo) na enak način kot pred zatrjevanim motenjem in enako kot je opredeljeno v pravnem razmerju s posrednim posestnikom, potem ima posredni posestnik zoper tretjega zgolj zahtevek iz naslova pravice.
Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do tistih, ki so za presojo konkretnega primera odločilne, odgovor na navedbe strank pa je lahko razviden tudi iz konteksta celotne obrazložitve.
Do protispisnosti pride, ko sodišče v sodbo napačno povzame vsebino listin, ne pa takrat, ko napačno oceni izvedene dokaze ali za odločitev navede pomanjkljive razloge.
Dokazna ocena je popolna, skrbna in vsebinsko prepričljiva. Ker vsebuje jasne razloge o pravno odločilnih dejstvih, je sodbo prav tako mogoče vsebinsko preizkusiti.