ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 301, 302, 304, 306, 306/1.
ugovor dolžnika po izteku roka - ugovorni razlog - prenehanje obveznosti - izpolnitev obveznosti - učinek upnikove zamude - položitev dolgovane stvari
Posledica upnikove zamude ni v prenehanju obveznosti, temveč so posledice upniške zamude prenehanje dolžnikove zamude, prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari, prenehanje teka zamudnih obresti in povračilo škode. Dolžnik ima, če upnica izpolnitve ne bo sprejela, možnost položitve stvari – če gre za stvar, ki je ni mogoče hraniti pri sodišču, pa izročitve v hrambo drugi osebi na upničine stroške, ki jo določi sodišče. Dolžnik bo prost svoje obveznosti takrat, ko stvar položi.
krivdni stroški - vročanje vabila - pravna oseba - zastopnik obdolžene pravne osebe
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsakem konkretnem primeru.
Osebna vročitev se, če gre za pravno osebo, opravi na njenem sedežu. V skladu s 33. členom ZOPOKD se pisanja, namenjena zastopniku, vročajo obdolženi pravni osebi. Sodišče 1. stopnje je vabila uspešno vročalo obdolženi pravni osebi na njenem sedežu, zato še toliko bolj ni bilo nobenega razloga, da je sodno pisanje vročalo tudi zakoniti zastopnici na njenem domačem naslovu po pooblaščenem vročevalcu.
Izvršilni naslov mora biti primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe pa ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti.
Zaključek sodišča prve stopnje, da ne obstojijo razlogi objektivne narave, zaradi katerih obsojenec ni mogel izpolniti naloženega posebnega pogoja, je v nasprotju z zaključkom, ki izhaja iz sodbe z dne 23. 12. 2021, ki temelji na bistveno enakih ugotovitvah glede premoženjskega in socialnega stanja obsojenca, pa kljub temu iz nje izhaja, da obsojenec do tedaj, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ni mogel izpolniti dolga do oškodovane družbe.
Prav tako je zmoten zaključek sodišča, da bi obsojenec lahko vsaj po več manjših zneskih odplačeval svojo obveznost oškodovani družbi, če bi to hotel. Izpis odprtih obveznosti iz naslova izvršb na transakcijskem računu tako jasno kaže, da obsojenec še kar nekaj časa ne bo mogel razpolagati s svojim celotnim dohodkom, kar pomeni, da je razlog zaradi katerega obsojenec posebnega pogoja ni izpolnil, objektivne narave in ne v obsojenčevi pasivnosti, nepripravljenosti, nezainteresiranost in ignoranci, kot to v izpodbijani sodbi zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 15. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/7, 31/8-2, 31/8-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - obrazložena vloga - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - odgovor na ugovor - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje upničinih stroškov za dopolnitev odgovora na ugovor, saj je ta storitev že zajeta v priznani nagradi za sestavo odgovora na ugovor po tar. št. 31/7 OT.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila vloga z dne 31. 5. 2023 potrebna in obrazložena, saj se je upnica v tej vlogi izjavila o dolžnikovi vlogi z dne 26. 1. 2023 (odgovor na upničin odgovor na dolžnikov ugovor), k čemur je bila izrecno pozvana s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako odločilo pravilno, ko ji je priznalo stroške za njeno sestavo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT. Prav ima dolžnik v pritožbi, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati 400 točk glede na drugo alinejo tar. št. 31/8 OT, po kateri upnici pripada za druge obrazložene vloge v postopkih zavarovanj s predhodnimi ali začasnimi odredbami 50 % iz tar. št. 19, saj gre v obravnavani zadevi za postopek zavarovanja denarne terjatve.
Toženec vložene pritožbe ni podpisal, čeprav je bil s pravnim poukom v izpodbijani sodbi ustrezno poučen o obligatornosti podpisa, katerega funkcija je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe, ter o ravnanju sodišča z nepodpisano pritožbo.
ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3. ZPacP člen 54.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče presodilo, da skupek tožničinih ravnanj (vlečenje vložnih listov iz kartoteke, zahteva glede spremembe stopnje nujnosti na napotnici, neupoštevanje termina pregleda, žaljenje) predstavljajo neprimeren odnos do osebnega zdravnika. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje je prišlo do porušenja medsebojnih odnosov med tožnico in njenim osebnim zdravnikom, ki so bistveno vplivali na strokovno delo osebnega zdravnika. V tem primeru so izpolnjeni razlogi, določeni v 2. točki 169. člena Pravil OZZ za zamenjavo osebnega zdravnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076263
ZGD člen 672. OZ člen 6, 6/2, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 44. ZPP člen 8, 151, 151/2, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - napaka odvetnika - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - razširitev tožbe na novega toženca - umik tožbe - vložitev nove tožbe - res transacta - predlog za nadaljevanje postopka - prenos premoženja - postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - navadni upniki - dokazna ocena - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu - stroški za pristop na narok
Odškodninska odgovornost odvetnice v konkretnem primeru ni podana. Odvetnica je sicer storila strokovno napako, ker ni pravočasno predlagala nadaljevanja gospodarskega spora, vendar pa tožnici zaradi tega ni nastala škoda. Kot navadna upnica tožnica v stečajnem postopku iz stečajne mase v vsakem primeru ne bi prejela ničesar.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - vročanje opomina - pravica do sodnega varstva - brezplačna pravna pomoč - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do enakega varstva pravic - pospešitev postopka
Toženec ima pravico do sodnega varstva, uresničevanju katerega je namenjena tudi brezplačna pravna pomoč1, vendar je treba upoštevati tudi pravico nasprotne stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da si morajo poleg sodišča oziroma Službe za brezplačno pravno pomoč tudi stranke prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja, ter v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej.
Toženčeva procesna aktivnost torej ni bila usmerjena v to, da bi se postopek (že tretjega) odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izvedel čim prej, pri čemer za svoje ravnanje oziroma opustitev niti v pritožbi ni navedel upravičenih razlogov. Navedeno je po mnenju pritožbenega sodišča v nasprotju z zgoraj navedenim dolžnim prizadevanjem, da se postopek opravi brez zavlačevanja (11. člen ZPP).
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odškodninska odgovornost zdravnika - presoja pogojev za odškodninsko odgovornost - pojasnilna dolžnost zdravnika - pojasnilo o tveganosti medicinskega posega - privolitev bolnika v medicinski poseg - strokovna (medicinska) napaka - nedoseganje pričakovanih rezultatov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožba neupravičeno enači strokovno napako s pričakovanim tveganjem pri tovrstnih operativnih posegih.
Toženka je, kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Tožnica je prejela obširno pisno pojasnilo v svojem jeziku, na voljo pa je imela tudi dovolj časa pred posegom, da je to pojasnilo preučila in podala informirano privolitev v obravnavane medicinske posege. Kdo ji je pisno pojasnilo izročil, ni bistveno. Pritožbena trditev, da tožnica ni imela možnosti za osebni posvet z operaterjem, ni utemeljena. Tožnica ni dokazala, da je takšen posvet sploh zahtevala, niti ne navaja, kaj je želela operaterja še vprašati. Končno tožnica v pritožbi niti ne trdi, da se posegu pri toženki ne bi podvrgla, če bi ji bila znana tveganja, ki so se v zvezi s tem posegom nazadnje uresničila. Prav od pacienta je namreč odvisno, kako podrobno bo dano pojasnilo pred posegom in od poznavanja katerih dejstev bo odvisna njegova privolitev; razumljivo pa je, da morajo biti pričakovanja pacienta razvidna tudi navzven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00070696
ZPP člen 98, 98/3, 100. ZD člen 132, 142, 142/1. OZ člen 79, 79/3.
pooblastilo
V primeru spora oziroma materialnopravnega razmerja, ki glede na svojo naravo s smrtjo stranke preneha in kot je to v konkretnem primeru, ko je toženec, kot dolžnik v spornem odškodninskem materialnopravnem razmerju, umrl, ker pa ni imel dedičev, je bila zapuščina kot zapuščina brez dedičev izročena v last Republiki Sloveniji, je s smrtjo prvotoženca prenehalo ne samo materialnopravno razmerje med tožnico in prvotožencem, ampak tudi procesno pooblastilo, ki ga je prvotoženec dal svojemu pooblaščencu odvetniku.
Zato pa njegova priglasitev stroškov njegovega zastopanja stranke kot pravdnih stroškov umrlega toženca pomeni dejanje nepooblaščene osebe, ki pa ga glede na določbo tretjega odstavka 98. člena ZPP sodišče ne bi smelo upoštevati.
ZPIZ-2 člen 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149. URS člen 14, 15, 56.
invalidnina - telesna okvara - zavarovalni primer - gotovo bodoče dejstvo
Nastanek telesne okvare je eden od zavarovanih primerov, kjer so pravice zavarovancem zagotovljene le ob pogoju plačanih prispevkov. Kadar je oseba invalid od rojstva in njeno stanje ni nastalo v času vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se oseba v zavarovanje praviloma vključi z dnem sklenitve delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je lahko zavarovana. Invalidnost, s katero oseba vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem primeru ni negotovo bodoči dogodek, v zvezi s katerim se ves čas zavarovanja plačujejo prispevki, temveč je že znano dejstvo. Zato takšno, v preteklosti in pred vključitvijo zavarovanja, nastalo stanje, ne more postati zavarovani primer. Za stanje, ki ne zapade pod zavarovani primer, ni mogoče zahtevati pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - veljavnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec
Upoštevaje dejstvo, da se je pogodba o zaposlitvi med strankama dejansko izvrševala, se delodajalec po več letih ne more sklicevati na to, da ga pogodba ne zavezuje, ker zaradi sklenitve z nepooblaščeno osebo ta ni bila veljavno sklenjena, saj bi to pomenilo zlorabo pravic.
Za primer razrešitve ali odpoklica z mesta direktorja stranki pogodbe nista predvideli odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, temveč samodejno vzpostavitev delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je bil tožnik za nedoločen čas zaposlen pred nastopom funkcije direktorja. Gre torej za poseben dogovor o tem, da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „direktor“ preneha z razrešitvijo, delovno razmerje pa ne preneha, temveč se samodejno vzpostavi oziroma nadaljuje na delovnem mestu „vodja tiskarne“ oziroma „vodja proizvodnje“.
ZTel-1 člen 155. ZEKom-1 člen 238. ZEKom-2 člen 26, 306. ZEKom člen 164. SPZ člen 99, 99/1.
vznemirjanje lastninske pravice - odstranitev oddajnika - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - širitev služnosti
Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 186/2011 z dne 22. 5. 2014 v opombi št. 21 izpostavilo stališče, da institut razširitve služnosti ne pride v poštev, kadar gre za nepravo stvarno služnost, torej služnost vezano le na določenega služnostnega upravičenca oziroma v njegovo korist in uporabo in ne na vsakokratnega operaterja oziroma v njegovo korist in uporabo, in v mejah začrtanih z dovoljenjem lastnika. Ne gre za dopustno razširitev neprave stvarne služnosti, če začne na kakršenkoli način uporabljati zemljišče tretja oseba (torej oseba, ki ni prvotni služnostni upravičenec), katere lastnik služečega zemljišča ni dovolil uporabe svojega zemljišča.
varnost in zdravje pri delu - navodila za varno delo - poškodba pri delu - odškodnina za poškodbo pri delu - mesečna renta - zmotna uporaba materialnega prava
Čiščenje oziroma brisanje (notranje) okenske police sodi med najenostavnejša opravila, ki ne zahtevajo posebnega znanja, časa in napora. Tožnica kot dolgoletna čistilka in celo koordinatorica dela za druge čistilke pri istem delodajalcu je to delo zagotovo zmogla brez posebnega navodila, kako naj ga opravi. Če se je odločila za tvegano iztezanje preko delovne mize do tako skrajne lege, da je zato izgubila ravnotežje in spodrsnila, potem je bila skrajno neprevidna in je zato sama odgovorna za svojo poškodbo.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 142, 142/1.
ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obrazložen ugovor - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - dolžnikova pravica do izjave
Dolžničina trditvena podlaga v ugovoru dediča je bila zadostna. Dolžnica ima tudi pravni interes, da se njena odgovornost za zapustnikove dolgove v danem postopku omeji do višine podedovanega premoženja. Podala je namreč trditev o vrednosti zapuščine, in sicer takšni, kot izhaja iz sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin v tem postopku, t. j. 272.564,67 EUR, s tem, ko je navedla, da naj se podatke o premoženju pridobi iz sklepa o dedovanju, ki je že v spisu, pa je navedla tudi, katero premoženje je podedovala. Z navedbo, naj podatke o podedovanem premoženju iz sklepa o dedovanju pridobi cenilec, je namreč smiselno zatrjevala, katero je podedovano premoženje oziroma, da le-to izhaja iz sklepa o dedovanju. Kadar so določene listine oziroma sodne odločbe del spisa, je podatke iz teh odločb, če se stranka na odločbe sklicuje, dopustno šteti kot del trditvene podlage in bi nasprotno formalistično stališče prekomerno poseglo v pravico stranke do izjave v postopku. V zvezi z vrednostjo podedovanega premoženja na dan zapustnikove smrti je pravilno, kot primeren dokaz, dolžnica predlagala še postavitev izvedenca cenilca.
plačilo stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov - pravdni stroški po uspehu - odškodninski spor - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - nesporen temelj zahtevka - sporna višina odškodnine
Sodna praksa sicer dopušča vrednotenje uspeha v pravdi ločeno po temelju in višini, vendar izjemoma v odškodninskih sporih v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški. Podano mora biti precejšnje neravnovesje med nastalimi pravdnimi stroški glede temelja in glede višine zahtevka.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00070978
URS člen 26. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 187, 189, 189/3, 190, 190/1. ZSV člen 49, 49/2.
socialno varstvo - skrbništvo - namen skrbništva - skrbništvo za poseben primer - skrbnik premoženja - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - načela odškodninskega prava - predpostavke civilnega delikta - odgovornost države - odgovornost države za delo CSD - odgovornost skrbnika - skrbno opravljanje dela
Po prepričanju višjega sodišča je toženec na premoženjskem področju s tem, ko je poskrbel za plačilo dolgov in preprečil izvršbo na stanovanje, zadostil standardom rednega poslovanja in upravljanja s premoženjem, ki se v skladu s 190. členom ZZZDR pričakuje od skrbnika, oziroma skrbnega upravljanja z varovankinim premoženjem (187. člen ZZZDR). Pri tem je treba upoštevati tudi, da (tedaj) veljavna zakonodaja tožencu za premoženjsko področje ne nalaga poostrene skrbnosti v primerjavi s drugimi skrbniki. Poleg tega je po prepričanju višjega sodišča treba dolžno skrbnost skrbnika odrasle osebe presojati kot celoto, ob uporabi tako drugega kot tretjega odstavka 178. člena ZZZDR. V postopku ni bilo sporno, da je toženec takoj, ko je ugotovil, da prejšnja skrbnica svojih dolžnosti ni opravljala, to razrešil in sam prevzel skrbništvo (tožnika za prevzem nista bila zainteresirana), poskrbel za plačilo zapadlih obveznosti, tekoče plačevanje oskrbe in žepnino za varovanko za leto naprej, s katero si je lahko privoščila priboljške. Ravnal je torej v skladu z namenom skrbništva, ki je prvenstveno v varstvu osebnosti varovanke (oziroma njene dobrobiti), s tem, ko je preprečil izvršbo na stanovanje, pa tudi dovolj ustrezno zavaroval njene premoženjske pravice. Pritožbeni očitki, da se je premoženje varovanke v času skrbništva vseskozi zmanjševalo, kar bi toženec lahko preprečil z oddajo nepremičnine v najem, so tako neutemeljeni. Toženec je za varovanko, celostno gledano, ustrezno skrbel.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev pogoja - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
V času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o preklicu pogojne obsodbe, obsojena obveznosti, ki so ji bile naložene s pogojno obsodbo, ni izpolnila. Glede na to, da je v postopku odločanja o pritožbi, obsojena izpolnila svojo obveznost in o tem predložila dokazila, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenke, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
ZIZ člen 15, 38. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/9, 43, 43/4.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - neobrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo - sprememba odvetniške tarife - odvetniška nagrada - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje bi moralo upniku za sestavo vloge z dne 3. 3. 2023, s katero je priglasil stroške izvršitelja, priznati 50 točk po tar. št. 39/9 OT (namesto 20 točk po tar. št. 43/4 OT).