CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070957
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/1, 17/2, 19, 19/2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 274, 274/1.
dedovanje - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - solastninska pravica na nepremičnini - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pogoji za začetek postopka - pridobitelj posameznega dela stavbe - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pravni naslov - ustni dogovor - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - predhodni preizkus predloga - zavrženje predloga za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga ugotavljalo, ali so podani pogoji za uvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine ali je treba zahtevek predlagateljice obravnavati v postopku za delitev stvari v solastnini. Pri tem je pravilno izhajalo iz določb 17. člena ZVEtL-1, po katerih se lahko postopek za vzpostavitev etažne lastnine začne le, če gre za etažno lastnino, ki je bila oblikovana pred 1. 1. 2003 in doslej ni bila urejena (prvi odstavek), pri čemer mora pridobitelj izkazati, da je postal njegov posamezni del predmet pravnega prometa že pred 1. 1. 2003 ali da je pred tem datumom nastal pravni naslov, ki po določbah tega zakona izkazuje pridobitev ali prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe in da se je s tem oblikovala etažna lastnina stavbe (drugi odstavek). Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljica kot edini pravni naslov, ki sega v čas pred 1. 1. 2003, navedla le sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju z dne 7. 4. 1997, iz katerega pa ni razviden kakršenkoli dogovor med dediči o nastanku etažne lastnine.
Zmotno je pritožbeno stališče, da pravni naslov v smislu 17. člena ZVEtL-1 lahko predstavlja tudi usten dogovor med dediči, ki je bil po trditvah predlagateljice sklenjen po izdaji sklepa o dedovanju in pred 1. 1. 2003. Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Gre za dokazno merilo, ki ga mora predlagatelj izpolniti v dokaz svojega upravičenja za začetek postopka po ZVEtL-1. Zatrjevan ustni dogovor temu merilu ne ustreza, zato sodišču prve stopnje v zvezi z dogovorom ni bilo treba izvajati dokazov, posledično pa tudi očitana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 ni bila storjena.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - nujna medicinska pomoč - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave - utemeljen sum
Da obdolženec med nesrečo in odvzemom krvi ni prejel terapije oziroma zdravil, ki bi vsebovala etanol, je lahko sodišče prve stopnje zaključilo le na podlagi naknadno pridobljenega protokola nujne medicinske pomoči ter odgovora SB ... z dne 28. 7. 2023 o prejeti terapiji.
Zagovorniku je pritrditi, da sodišče obdolženca pred izdajo izpodbijanega sklepa z navedenimi obremenilnimi dokazi ni seznanilo in mu ni omogočilo, da se do njih opredeli. S tem je kršilo njegovo pravico do učinkovite obrambe. Ker gre za dokaze, ki so vplivali na presojo obstoja utemeljenega suma, pritožba utemeljeno zatrjuje tudi, da je uveljavljena kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00069499
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 361, 361/7. ZIKS člen 23, 23/3.
prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - zavod za prestajanje kazni zapora - umik predloga
Obtoženec pač ne more sam izbirati zavoda, v katerem bi prestajal kazen še pred pravnomočnostjo sodbe, niti o tem ne more odločati predsednik razpravljajočega senata. Pri odločitvi oziroma določitvi ustreznega zavoda bi sodišče, pristojno za izvršitev (tretji odstavek 23. člena ZIKS-1), upoštevalo kriterije, ki so opredeljeni v Navodilu o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora.
Odločitev na podlagi sedmega odstavka 361. člena ZKP je možna in dopustna zgolj v položaju, ko obtoženec to sam zahteva oziroma soglaša z vsemi vidiki pričakovane odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00070282
ZPrCP člen 107, 107/2, 107/3, 107/4.
škodni dogodek - trk motornih vozil - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - odgovornost povzročitelja prometne nesreče - potek prometne nesreče - spreminjanje navedb - zaslišanje priče - dokaz s sodnim izvedencem - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti voznika - odklonitev alkotesta - strokovni pregled krvi - dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je zgoraj opisano ravnanje toženca utemeljeno štelo za konkludentno odklonitev opravljanja preizkusa alkoholiziranosti, odklonitev pa ima ob upoštevanju Splošnih pogojev za posledico izgubo zavarovalnih pravic.
Ker tretji odstavek 22. člena ZP-1 ne zahteva presoje oziroma ugotovitve hujšega ogrožanja javnega prometa ali poškodovanja pravne dobrine, temveč zgolj ugotovitev, da je voznik v času dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so pritožbeni očitki o pomanjkljivih razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeni.
dediščinska tožba - ugovor zastaranja - zastaranje dediščinske tožbe - zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe - poštenost posestnika zapuščine - nepošteni posestnik zapuščine - oporočna dedinja - univerzalno pravno nasledstvo - pasivna legitimacija dedičev - dedič dediča - poštenost dediča - drugi dedni red - kdo so nujni dediči
Pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih. Na dolžino zastaralnega roka torej odločilno vpliva (ne)poštenost posestnika zapuščine. Nepošten je tisti posestnik, ki ve, da je (samo tožnik ali tudi) tožnik pravi dedič. Šteje se, da je posestnik zapuščine pošten že, če je „znatno verjetno“, da mu zapuščina pripada, in ne šele v primeru, če je to gotovo.
Univerzalno pravno nasledstvo pomeni prehod vseh pravic in obveznosti - prvi toženec je zato vstopil v pravni položaj pok. oporočne dedinje in je dolžan izpolniti le tisto, kar bi bila, če ne bi umrla pred vložitvijo tožbe, dolžna izpolniti ona. Vprašanje (ne)poštenosti se zato zanj ne presoja samostojno, ampak je odločilna le (ne)poštenost njegove pravne prednice.
Tožnika sta zapustnikova zakonita dediča, ne pa njegova nujna dediča (25. člen ZD). To pomeni, da bi dedovala le v primeru, če bi oporočna dedinja umrla pred zapustnikom, če bi se dedovanju odpovedala ali pa v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da je zapustnikova oporoka iz kateregakoli razloga neveljavna. Dejstvo, da tožnika nista nujna dediča, je za presojo (ne)poštenosti oporočne dedinje odločilno in ta primer loči od primerov iz sodne prakse, na katere se tožnika sklicujeta.
rubež premičnin - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - konstitutiven učinek vpisa - leasing - leasingodajalec kot lastnik zaseženega vozila
Pri pogodbi o leasingu dajalec leasinga ohrani v leasing dano stvar v lasti in predmet leasinga šele po poteku pogodbenega razmerja (in rednem plačevanju dogovorjenih obrokov – anuitet) preide v last jemalca leasinga. Stvar, ki je predmet leasinga, je do poteka pogodbenega razmerja le v rabi jemalca leasinga. Upnik na spornih vozilih zato ni mogel pridobiti zastavne pravice ter je do pomote prišlo kvečjemu pri vpisu zastavne pravice v prejšnji izvršilni zadevi. Povsem logično in pravilno je torej, da njegova zastavna pravica v tem postopku na spornih vozilih ni mogla biti vpisana. Vpis rubeža v register pa ni zgolj deklaratorne narave, temveč je konstitutiven.
odgovornost samostojnega podjetnika - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Iz obrazložitve prvostopne sodbe poleg povzemanja vsebine dokazov izhaja, da storilka ni dokazala nobenega ekskulpacijskega razloga ter da njena odgovornost temelji na krivdni odgovornosti njenega delavca. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje ni zavrnilo ZSV v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na trditve obrambe v ZSV in povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.
Ker gre v predmetni zadevi za fakultativni (in ne obvezni) odvzem motornega vozila, mora sodišče, poleg presoje obstoja navedenih zakonskih pogojev, oceniti tudi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera tak ukrep primeren in nujen za dosego zasledovanega cilja ter ali je podano sorazmerje med posegom v pravice storilca oziroma lastnika odvzetega predmeta na eni strani ter ustrezno koristjo, ki jo pridobimo z uporabo te sankcije za varstvo pravic drugih ali za varstvo javnega interesa, na drugi strani. Gre za uporabo splošnega ustavnega načela sorazmernosti, ki ni pridržano zgolj zakonodajalcu, temveč ga mora uporabiti tudi sodišče, ki odloča v posamičnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00070475
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZBan-1 člen 118, 118/1.
trgovanje z delnicami - gospodarjenje z vrednostnimi papirji - izvršitev zastavne pravice na materializiranem vrednostnem papirju - trgovanje z vrednostnimi papirji - prodaja zastavljenih vrednostnih papirjev - zastavna pravica na vrednostnem papirju - skrbnost zastavnega upnika - očitek protispisnosti - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - dokaz z izvedencem v informativne namene - nedopustnost informativnega dokaza
Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine in med samo listino. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini. V konkretnem primeru do tega ni prišlo. Sodišče prve stopnje je v pritožbi izpostavljen zapis v Pogodbi o sodelovanju, ki se nanaša na dovoljenje za dostop do računa vrednostnih papirjev, v sodbi pravilno povzelo. Zgolj to, da na podlagi tega zapisa, ob upoštevanju drugih izvedenih dokazov, ni naredilo zaključka, ki ga je pričakoval toženec, pa ne predstavlja očitane kršitve.
Ker dolžnost tožnice upravljati in trgovati z vrednostnimi papirji toženca ni obstajala, tožnici že zato ni mogoče očitati, da je z neskrbnim ravnanjem tožencu povzročila škodo.
pritožba - dolžnost plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - neplačana sodna taksa - domneva umika pritožbe - fikcija umika pritožbe - dokazovanje plačila sodne takse - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - poziv na predložitev dokaza - postopek za plačilo sodne takse - dolžnost povrnitve stroškov postopka - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - odgovor na pritožbo - strošek odgovora na pritožbo - v vednost poslana vloga - nepotrebni stroški
Prepozno plačana taksa se obravnava enako, kot da ni plačana.
Kljub temu, da je sodišče že z vpogledom v evidenco Uprave za javna plačila ugotovilo, da toženka sodne takse pravočasno ni plačala, se lahko zgodi, da je plačilo takse opravljeno pravočasno preko ponudnika plačilnih storitev, vendar denarna sredstva na podračun sodišča prispejo kasneje, po izteku roka, določenem v plačilnem nalogu. Zgolj v izogib takšnim situacijam in preverjanju pravočasnosti plačila služi poziv sodišča pritožniku, da predloži dokazilo o pravočasnem plačilu takse.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ustavitev postopka - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - pravovarstveni interes - možnost izboljšanja pravnega položaja - ni pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravica do pravnega sredstva
Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezna gospodarska javna služba - plačilo komunalnih storitev - uporabnik storitev
Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno pojasnilo, zakaj šteje, da je tožena stranka kot najemnica poslovnih prostorov v Občini A. (na naslovu, kjer opravlja svojo dejavnost) uporabnica vtoževanih storitev obvezne gospodarske javne službe in mora kot takšna plačati ceno proizvoda oziroma storitve.
ZPP člen 337, 337/1. ZDR-1 člen 137, 138, 138/1, 138/2.
nadomestilo plače za čas čakanja na delo - nedovoljena pritožbena novota
Kadar delavec dela ne more opravljati, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji po določbi 138. člena ZDR-1, je delodajalec dolžan delavcu za čas, ko dela ne opravlja - pa razlogi za to niso nastali na strani delavca - izplačevati polno nadomestilo plače po določbi 137. člena ZDR-1.
pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Ker je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku zoper toženko, je prenehal razlog za prekinitev postopka v tem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - dopuščena revizija - odločitev o reviziji - imetnik podrejenih obveznic - tožba proti poslovnim bankam - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - opustitev vložitve pravnega sredstva - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo ožji pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/2. ZZVZZ člen 19, 29, 31. ZPIZ-2 člen 66.
nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - razlika v nadomestilu - poškodba pri delu - novi dokazi v ponovljenem postopku
Pogoj nekrivde iz citirane določbe 362. člena ZPP res zajema tudi položaje, ko je stranka za določena dejstva in dokaze že vedela, vendar jih sodišču ni predložila, ker upravičeno ni mogla pričakovati, da bodo relevantni. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. To, ali je tožnik upravičen do višjega nadomestila in s tem sam obstoj terjatve med pravdnima strankama, je sporno že od začetka postopka in ključno za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni izpostavilo nobenih novih vprašanj v zvezi z obstojem terjatve, zaradi katerih bi bila toženka v ponovljenem sojenju upravičena do navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov. Toženka bi zato morala že v prvotnem postopku predložiti sporazum in podati ustrezne trditve v zvezi z njim, in ni res, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da bi bila vzrok za začasno nezmožnost za delo poškodba pri delu in da zato ni upravičen do višjega nadomestila za čas bolniškega staleža.
skupno starševstvo - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - konfliktnost med starši - izvajanje stikov - stiki v času otroških počitnic - odklanjanje stikov s strani otroka - neformalen razgovor z otrokom - največja korist otroka - zagotovljeni bivanjski pogoji
Pritožbeno sodišče ureditev dopolnjuje tako, da ima hči enkrat mesečno možnost odkloniti stik, s čimer se dodatno spoštuje njeno osebno stališče in sliši njen glas.
Glede na starost otroka ni odločilno, da imata starša težave s komunikacijo, saj lahko pri urejanju običajnih vprašanj iz dnevnega življenja sodeluje tudi sin.
Sodišče prve stopnje je glede kaznivega dejanja pod točko I/1 sodbe, s sprejeto pravno kvalifikacijo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom člena 211 KZ-1, ki nima ustreznega odraza v konkretnem opisu, uporabilo materialnopravno določbo, ki je ne bi smelo uporabiti. Napačno uporabljena pravna kvalifikacija pa se v obravnavanem primeru izkazuje kot taka, ki je v škodo obtoženca, ne le iz razloga višje predpisane kazni, pač pa tudi, ker je za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1, na katero napotuje konkreten opis, predpisana zaporna kazen do treh let, kar pomeni, upoštevaje določbo 4. točko prvega odstavka člena 90 KZ-1 in desetletni zastaralni rok, da je kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje že zastaral.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obtoženca nista ravnala po očitku, ampak sta izvršila določena druga ravnanja, ki pa niso predmet očitka. Ob izostanku ustrezne spremembe obtožnega akta s strani tožilstva bi prvostopenjsko sodišče moralo izreči oprostilno sodbo iz razloga, ker dejanji obtožencema nista dokazani, ne pa prevzeti tožilske funkcije in samo, izven očitka, ugotavljati, na kakšen v ključnem drugačen način od tistega, ki je zaveden v očitku, sta obtoženca vendarle prispevala k nastanku prepovedane posledice oziroma k poskusu, da bi le-ta nastala.