SPZ člen 68. OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/3, 427/5, 432, 434, 434/3. ZPP člen 213, 213/1, 314, 314/1, 337, 337/1.
najem poslovnih prostorov - stroški najemnika - delilnik stroškov - trditveno breme - prevzem dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika v prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena obravnava
Seznanjenosti tožeče stranke z najemno pogodbo (v kateri je bilo določeno, da bo zadevne stroške plačevala najemnica) ni mogoče šteti kot obvestilo o prevzemu dolga iz drugega odstavka 427. člena OZ. Slediti je namreč mogoče tožeči stranki, da je na njeni podlagi najemnico štela le za prevzemnico izpolnitve, da se je torej ta zavezala poleg lastnika in ne namesto njega (434. člen OZ). S tem tožeča stranka tudi ni bila postavljena pred odločitev, da bodisi poda bodisi odkloni svoje privoljenje v morebitni prevzem dolga. Omenjeni dogovor med toženo stranko in najemnico o plačevanju stroškov ima zato lahko kvečjemu naravo prevzema izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ). V takšnem primeru pa prvotni dolžnik upniku ostane zavezan za plačilo dolga (smiselno tretji odstavek 434. člena OZ).
dedovanje - agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - lex specialis - pravnomočnost - odločba državnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - sprememba pravnomočne odločbe - odprava pravnomočne odločbe - razveljavitev pravnomočne odločbe
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Civilno sodišče je na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je ta v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena v predpisanem postopku. Zapuščinsko sodišče pravnomočnih odločb upravne enote in vpisov v zemljiški knjigi ne more predrugačiti ali odločiti mimo njih.
Določbe ZPVAS so lex specialis za vračanje premoženja članom agrarnih skupnosti, ODZ z ponovno vzpostavitvijo agrarnih skupnosti in dedovanjem vrnjenega premoženja nima nobene zveze.
ZIZ člen 17, 17/1, 29a, 29a/1, 55, 58, 71, 238f, 238f/6. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 213, 213/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 56, 56/1.
izvajanje stikov - odlog izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - koristi otroka kot pravni standard - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - varstvo koristi otroka - oprava izvršbe - pravica do izjave stranke - izvajanje dokazov - odločilna dejstva - pošten postopek - vsebinska presoja - javni interes - vestna in skrbna presoja dokazov - izvedba naroka - celovita presoja dokazov - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - začasna odredba - več postopkov pred istim sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zakonodajalec je v šestem odstavku 238.f člena ZIZ naložil izvršilnemu sodišču, da je tisto, ki presodi, kaj je v največjo korist otrok: da se v procesni situaciji, ko hkrati z izvršilnim postopkom teče tudi postopek za spremembo izvršilnega naslova glede stikov otrok ti izvršujejo, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ali izvršba stikov odloži do odločitve o njihovi spremembi. Ker je pri taki presoji podan javni interes posebnega varstva otrok celo ustavnega pomena (prvi odstavek 56. člena Ustave RS - URS), mora biti taka odločitev celovito in poglobljeno presojana, pri tem pa je toliko bolj pomembno, da je ta presoja opravljena v poštenem postopku, kjer imajo vsi, ki so v njem udeleženi, učinkovito možnost vplivanja na njegov rezultat.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 231-3, 273, 273/2. DZ člen 83. ZZZDR člen 57.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - judikatne terjatve - prekinitev predhodnega postopka o odločanju o začetku stečajnega postopka - obseg skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - ni predhodno vprašanje - unovčenje premoženja - razumen rok - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - poplačilo iz skupnega premoženja - izločitvena pravica zakonca - zloraba pravic
Dolžnica ne more izpodbiti domneve o trajnejši nelidvidnosti s trditvami o obstoju nelikvidnega premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti v razumnem roku.
Predmetne judikatne terjatve predstavljajo dolžničin dolg do stečajne mase, ki je bila oškodovana zaradi izpodbojnih ravnanj insolventnega bivšega zakonca dolžnice (v tem postopku upnika) v korist dolžnice. V konkretnem položaju je najprej potrebno vzpostaviti premoženjsko pravni položaj stečajnega dolžnika – tu upnika, ki je obstajal pred izpodbitim razpolaganjem s predmetnim premoženjem. Šele nato bo lahko prišlo do izločitve premoženja dolžnice, ki ne spada v stečajno maso, na podlagi prijavljenih in priznanih izločitvenih pravic, in nazadnje še do unovčenja premoženja ter poplačila upnikov. Dolžnica je dolžna ta trenutek na podlagi navedenih pravnomočnih in izvršljivih sodb brezpogojno vzpostaviti lastno premoženjsko pravno stanje in premoženjsko pravno stanje A. A., kakršno je bilo pred izpodbitimi ravnanji, ne glede na morebitne zahtevke, ki bi jih sama imela do bivšega zakonca v osebnem stečaju, ki pa jih v postopku stečaja niti še ni uveljavljala.
Predlagatelju, ki je sedaj v postopku osebnega stečaja, je bilo očitano odtujevanje premoženja pred upniki na način, da ga je prenesel na dolžnico. Dolžničino upiranje kondikcijskim zahtevkom s ciljem, da se omenjeno premoženje ne vrne v stečajno maso, v okoliščinah konkretnega primera predstavlja uporabo pravic v nasprotju z njihovim namenom in tudi v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem (zloraba pravic).
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela dokazati navideznosti sklenjene prodajne pogodbe, je tehten in prepričljiv. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ne drži.
Pritožbeno stališče, da je tožnica „navedla dovolj okoliščin in zagotovila dovolj ustreznih dokazov“, da pogodbeni stranki nista imeli volje skleniti prodajne pogodbe in da se je zaradi tega procesno breme dokazovanja prevalilo na toženca, ni pravilno. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme (v konkretnem primeru tožnice) namreč prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza. Takega dokaznega uspeha pa tožnica v tej pravdi ni dosegla.
stroški pravdnega postopka - posebni naknadni sklep o stroških - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - meje preizkusa sklepa po uradni dolžnosti
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje skladno z četrtim odstavkom 163. člena ZPP po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari izdalo sklep o višini stroškov postopka. Vsebina pritožbe se na stroške sploh ne nanaša. Pritožnica izpodbija odločitev o glavni stvari, ki pa je že prestala pritožbeni preizkus. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Na podlagi mnenja izvedenke je ugotovilo, da zdravljenja v milejših oblikah trenutno zadržani ni sposoben sprejeti in da v milejših oblikah ne bi sodeloval, kar je utemeljeno tudi z po izvedenki ugotovljenim bolezensko pogojenim neuvidom zadržanega v svojo bolezen in potrebo po zdravljenju.
ZST-1 člen 5, 15, 15/2. ZFPPIPP člen 20, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1.
plačilo sodne takse - nastanek terjatve - taksna obveznost - začetek stečajnega postopka - dolžnost plačila sodne takse na podlagi načela uspeha - plačilo takse oproščene stranke
Odločitev o tem, ali je terjatev nastala pred ali po začetku stečajnega postopka, je v luči drugega odstavka 15. člena ZST-1 odvisna od uspeha takse oproščene stranke, saj v primeru njenega neuspeha terjatve za plačilo takse za njena lastna pravna sredstva ni. Temelj za terjatev plačila sodne takse zoper toženko (subsidiarno dolžnico) kot stečajnega dolžnika je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nastal z izpolnitvijo zakonskih pogojev v okviru 15. člena ZST-1 in ne (že) s procesnim dejanjem tožnice.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 104, 104/2, 104/2-1, 226, 226/4, 374, 374/13, 414. ZPP člen 109.
postopek stečaja zapuščine - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - nagrada stečajnega upravitelja - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka - odložni pogoj - žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Predmet odločitve, ki je vsebovan v obravnavanem sklepu, je prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na ločitvenega upnika. Tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev, je po vsebini posebni sklep in ni del vsebine sklepa o končni razdelitvi. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper predlog končne razdelitve, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upnik že iz načrta razdelitve posebne stečajne mase, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES in zoper katerega ni v roku 15 dni vložil ugovora, razčistil vprašanje stroškov prevzema premoženja, zato je sodišče prve stopnje njegovo izjavo o prevzemu tudi pravilno obravnavalo kot veljavno in zavezujočo.
Iz razlogov, na katere pazi ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je razveljavilo del odločitve, ki se nanaša na določitev odložnega pogoja, ker odločitve z odložnim pogojem določba 374. člena ZFPPIPP ne predvideva.
Pritožba je namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča in to je dolžan pritožnik napisati brez žaljivih primerjav, ker te v ničemer ne pripomorejo k odločitvi. Zmotno je mnenje pritožnika, če meni, da bo lahko pri sodišču, ki odloča o njegovi pritožbi, dosegel boljši učinek, če se o drugih izraža žaljivo. Pritožbeno sodišče ga zato v tem sklepu opozarja, da se v bodoče vzdrži žaljivih komentarjev, ker ga bo sicer lahko denarno kaznovalo.
obtožni predlog - smrt oškodovanca kot tožilca - nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti - nadaljevanje postopka - objektivni rok - subjektivni rok - namenska razlaga zakona - zavrženje obtožnega predloga
Trimesečni rok predstavlja objektivni rok, ki teče od smrti oškodovanca kot tožilca in ne od dne, ko so upravičenci izvedeli, da na pobudo pokojnika teče kazenski postopek, pri čemer sodišče ni dolžno poizvedovati, ali obstajajo osebe iz šestega odstavka 60. člena ZKP, niti jih poučevati o njihovi pravici do nadaljevanja postopka. Kadar upravičenci rok zamudijo, je zato potrebno obtožni predlog zavreči, kot to predvideva drugi odstavek 277. člena v zvezi s 437. členom ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00047709
OZ člen 6, 6/1, 86, 87, 88. ZVPot člen 23. ZPotK člen 7, 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost pogodbe - ničnost določbe pogodbe - predmet pogodbe - glavni predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dolgoročni kredit v CHF - devizna (valutna) klavzula - spremembe valutnih tečajev - slaba vera banke - celovita dokazna ocena - skrbnost ravnanja stranke
Prvo sodišče je ugotovilo, da toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti. Glede na to, da je bil glavni predmet pogodbe določen nejasno, je moralo presojati tudi vprašanje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o kreditu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen), in sicer, ali je toženka ravnala v slabi veri in ali je obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank (prvi odstavek 3. člena Direktive). Ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, vodi do ničnosti tega pogodbenega določila ali celotne pogodbe. Če se ugotovi, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti zgolj za nejasno določilo, ki ga ni mogoče opredeliti kot nepoštenega (ker slaba vera banke ali obstoj znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank nista izkazana) posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.
Od potrošnika se upravičeno pričakuje, da bo v obligacijskem razmerju ravnal s potrebno skrbnostjo (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), kar pomeni, da se zaveda razlik med kreditom v EUR in kreditom v CHF zaradi prevzema valutnega tveganja in da se tečaj CHF lahko spremeni. Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF med trajanjem kreditne pogodbe (v njegovo škodo) to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen.
URS člen 23, 25. SPZ člen 32, 33, 34, 35. ZPP člen 2, 7, 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 426.
varstvo posesti - motenje posesti - sklep o motenju posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - trditveno in dokazno breme - oblikovanje tožbenega zahtevka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - graja dokazne ocene - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - zadnja mirna posest - motilno dejanje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - celovita dokazna ocena
Ocena, ki jo je sodišče opravilo glede izpovedb prič, ni skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče bo namreč moralo upoštevati, da so vse zaslišane priče v določenem odnosu z obema pravdnima strankama, sorodstvenem ali partnerskem in zato zgolj zapis, da izpovedbam tožnikovih prič ne verjame, ker so s tožnikom v sorodu, ne zadošča za oceno njihove neverodostojnosti.
URS člen 156. ZDZdr člen 30, 30/1, 42, 42/2, 51, 51/2, 71, 71/7, 78. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 365, 365/1, 365/1-2, 366. ZBPP člen 11.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - stroški postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - pravica do izbire odvetnika - brezplačna pravna pomoč - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodnega varstva
Drugi odstavek 42. člena ZDZdr sodišču nalaga, da osebo, ki poda predlog za predčasni odpust pouči o pravici do odvetnika, ki si ga ima oseba pravico izbrati v roku enega dneva (drugi odstavek 42. člena v zvezi s sedmim odstavkom 71. člena ZDZdr). Upoštevaje velik pomen pravice do osebne svobode nasploh in še posebej glede na znatno ranljivost oseb, ki jim je odvzeta prostost in so v psihiatričnih bolnišnicah in v socialno varstvenih zavodih ter upoštevaje dejstvo, da se socialno šibkim osebam na podlagi ZBPP zagotavlja proračunsko pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, sodišče druge stopnje meni, da bi v primeru kot je konkretni, ko je predlog za odpust podan s strani osebe, ki je v varovanem oddelku bilo primerno, da sodišče prve stopnje osebo opozori (najkasneje takrat, ko ga obvesti o zakonski možnosti, da si sam najame odvetnika) o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči za stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00044779
OZ člen 921, 943. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 451, 453, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - višina škode - plačilo stroškov sanacije - trditveno in dokazno breme - prekluzija - konkretizacija navedb - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami, da naj bi sodišče prve stopnje z upoštevanjem trditev tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge z dne 29.3.2017 kršilo 451. in 453. člen ZPP, tožena stranka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Očitana kršitev pa tudi ni mogla prerasti v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožena stranka vsekakor imela možnost, da se do teh tožničinih navedb opredeli v svoji pripravljalni vlogi z dne 23.4.2018.
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predloženih listin in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej. Konkretizacija v tej smeri je potrebna le na obrazložen in specificiran ugovor tožene stranke, da izračun tožeče stranke ni pravilen. Ni namreč na tožnici, da namesto toženke (že v naprej) konkretizira dejstva, na podlagi katerih bi tožena stranka morebiti gradila svoje ugovore.
Po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni šlo za navajanje novih dejstev v prvi pripravljalni vlogi, ampak le za specifikacijo (podrobnejšo opredelitev) že zatrjevanih dejstev, zato sodišče prve stopnje z njihovim upoštevanjem tudi ni kršilo določb 451. in 453. člena ZPP.
Sodišče odloča na podlagi relevantnih podatkov v uradnih evidencah, te pa so pripravljene na določen datum. Sicer je logično, da se bodo podatki spreminjali, a dokazno breme dokazovanja relevantnih sprememb je na stranki, ki to spremembo zatrjuje.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - vročitev plačilnega naloga - vročilnica - poslovni naslov
Vročitev je bila opravljena na naslovu, ki je v sodnem registru naveden kot poslovni naslov in na katerega je tožena stranka prejemala druga pisanja v tem postopku. Glede na navedeno višje sodišče ne dvomi, da je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen in da se nanj ni pravočasno odzvala, zaradi česar je sodišče prve stopnje njeno pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00046669
OZ člen 86, 86/1. ZGD-1 člen 495, 495/1, 545, 545/1, 545/2.
dejanski koncern - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - prepoved vračila vložka - poroštvena pogodba - ničnost - dobra vera - trditveno breme - negativno dejstvo
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da s strani tožene stranke zatrjevane izvedene dokapitalizacije, posojila tožeči stranki ter dobave blaga in storitev tožeči stranki s strani družbe N., d.d., ne pomenijo ustreznih nadomestil. S sklicevanjem na omenjene posle tožena stranka v praksi zatrjuje, da se lahko kot primerno nadomestilo po prvem odstavku 545. člena ZGD-1 šteje katerikoli kadarkoli izveden posel med odvisno in obvladujočo družbo, kar pa ni namen te določbe.
Vsak od navedenih poslov ima svoj namen in ga ni mogoče kar pavšalno umestiti v okvir nadomestila iz prvega odstavka 545. člena ZGD-1. Povezava poslov, ki so pomenili ustrezno nadomestilo danima poroštvoma, mora biti razvidna oziroma dokazljiva, ne pa le pavšalna in v bistvenem temelječa le na tem, da sta odvisna in obvladujoča družba poslovno sodelovali.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vsebina pogodbene obveznosti - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje - izpolnitev z napakami - procesni pobotni ugovor - povrnitev pravdnih stroškov
Sama vsebina pogodbenega dogovora je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Izpodbijanje dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Dostava natisnjenih priznanj v drugačnem vrstnem redu glede na dogovorjeno ne ustreza vsebini pogodbenega dogovora, zato pomeni izpolnitev z napako.
Pobotni ugovor je obrambno sredstvo toženke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Ta cilj je toženka v tem postopku dosegla. Takšen izid postopka ne more pomeniti niti delnega uspeha tožnice, pač pa pomeni, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela toženka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka, je pravilna.
ZFPPIPP člen 232, 232/4, 239, 239/4. ZPP člen 115, 115/2.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - pravica do izjave - udeležba na naroku - preložitev naroka - neopravičen izostanek z naroka
Sodišče prve stopnje je tako dolžniku dalo možnost, da se naroka udeleži, ki pa je ni izkoristil.
Glede na razglašeno epidemijo je sicer sodišče prve stopnje ravnalo manj strogo in ni opravilo razpisanih narokov, za katere sicer ni bila izkazana opravičena odsotnost. Vendar pa je na drugi strani treba upoštevati tudi (ustavne) pravice upnika do zasebne lastnine (pravica do plačila terjatve je del te ustavne pravice) in tudi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00045167
OZ člen 179, 182.
prometna nezgoda - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin - poškodba prsta - izguba prstov - nepremoženjska in premoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - način nastanka poškodb - predhodne poškodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - izguba na dohodku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Za nastanek škodnega dogodka in tožniku nastalo poškodbo ni pomembno, da je tožnik imel že pred nezgodo poškodovana dva prsta na isti roki (sredinec in prstanec) in ne drži, da zaradi tega tožnik roke ni uspel pravočasno umakniti. Premik traktorja nazaj je bil nenaden in nepričakovan.