TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Prvo sodišče je ugotovilo, da toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti. Glede na to, da je bil glavni predmet pogodbe določen nejasno, je moralo presojati tudi vprašanje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o kreditu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen), in sicer, ali je toženka ravnala v slabi veri in ali je obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank (prvi odstavek 3. člena Direktive). Ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, vodi do ničnosti tega pogodbenega določila ali celotne pogodbe. Če se ugotovi, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti zgolj za nejasno določilo, ki ga ni mogoče opredeliti kot nepoštenega (ker slaba vera banke ali obstoj znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank nista izkazana) posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.

Od potrošnika se upravičeno pričakuje, da bo v obligacijskem razmerju ravnal s potrebno skrbnostjo (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), kar pomeni, da se zaveda razlik med kreditom v EUR in kreditom v CHF zaradi prevzema valutnega tveganja in da se tečaj CHF lahko spremeni. Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF med trajanjem kreditne pogodbe (v njegovo škodo) to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen.