Tožnik je dne 29. 5. 2012 v roku, določenem v odločbah za vštetje obdobja zaključenega dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka v zavarovalno dobo, v celoti poravnal prispevke pokojninske dobe za čas zaključenega dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka, zato se mu je s tem dnem dokupljena doba lahko štela v pokojninsko dobo in upoštevala pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se vrednoti po določbah tistega zakona, ki je veljal v času zahteve za dokup oziroma plačila prispevkov in ni odločilno, na katero obdobje se nanaša dokupljena doba. Dokupljena doba je vzpostavljena z izdajo odločbe in izpolnitvijo pogojev določenih v odločbi, to je s plačilom prispevka. Brez plačanega prispevka pokojninska doba ne more obstajati. Toženec je dokupljeno pokojninsko dobo vrednotil tako kot določa ZPIZ-1 v določbi 409. člena in pri odmeri pravice do starostne pokojnine odstotkovno vrednotil po zakonu, veljavnem v času vložitve zahteve oziroma plačila prispevka. Ker je toženec dokupljeno pokojninsko dobo pravilno vrednotil glede na datum vložene zahteve in plačanih prispevkov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in odmero starostne pokojnine v višjem znesku.
spor majhne vrednosti – pomanjkanje pravnoodločilnih dejstev – nesklepčnost tožbe – dokazni postopek
Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka ni podala niti minimuma tistih trditev, ki bi omogočal preizkus, ali je bila tožena stranka res v zamudi s plačilom računa ali ne. Ko je tako, pa je vsakršno izvajanje dokazov odveč in celo škodljivo z vidika racionalnosti postopka, saj že iz zatrjevanih dejstev (kljub njihovi morebitni resničnosti) ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075325
Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 10. ZIL-1 člen 120, 120/6, 120/6-a. ZPP člen 39.
tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - uporaba znamk - resna in dejanska uporaba znamke - simbolična uporaba znamke - uporaba znamke v nespremenjeni obliki - vrednost spornega predmeta - pivo - kozorog
Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka, upoštevajoč njene navedbe, da blagovno znamko uporablja (in da jo je v relevantnem času uporabljala), morala predložiti take dokaze, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da uporablja svojo znamko, v taki obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila (ta znamka) registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke. Tega pa s sklicevanjem na uporabo ostalih registriranih znamk v nespremenjeni obliki, ni storila. Zato je taka njena obramba proti navedbam tožeče stranke, da besedne blagovne znamke tožena stranka ne uporablja niti je v relevantnem obdobju ni uporabljala, nesklepčna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – SODNE TAKSE
VSL0080067
OZ člen 174, 174/2, 179, 965, 965/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 17. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/2, 15/3.
odškodninska obveznost – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – nadomestilo za izpad dohodka – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Bistvena predpostavka za utemeljenost zahtevka za plačilo rente zaradi izgube na zaslužku je, da poškodovani izgubi zaslužek zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081530
URS člen 154, 154/1. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 16. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/4-3, 157/6, 158, 158/1, 158/2. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12, 12/3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 3, 17, 17/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1,14.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - uporabniki - nadomestilo za uporabo fonogramov - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o neizključnem prenosu pravic - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - obvezna vsebina pogodbe - pravna narava tarife - primerno nadomestilo - varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja - vsebina skupnega sporazuma - razlikovalne okoliščine višine nadomestila - enako varstvo pravic
Iz uzakonjene kontrahirne dolžnosti tožeče stranke po prvem odstavku 158. člena ZASP, ki določa, da uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavno tarifo, izhaja, da za obravnavano razmerje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij s svojimi prvinami (1. prosta odločitev o sklenitvi pogodbe, 2. prosta izbira sopogodbenika in 3. prosta izbira vsebine pogodbe), ne velja. V konkretnem primeru ni izpolnjena nujna predpostavka načela avtonomnosti urejanja obligacijskih razmerij, to je prirejena moč sopogodbenikov.
Tožeča stranka je na uporabnikov poziv pogodbo dolžna skleniti, in sicer jo je dolžna skleniti v skladu z veljavno tarifo. V primeru, da sklenitev pogodbe pogojuje z vsebino pogodbenih določil, ki niso v skladu z določbami predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, ti predpisi stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi (drugi odstavek 17. člena OZ).
Glede na ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča, po kateri pravno osnovo za izračun upravičenj tožeče stranke do uporabnikov, ki s svojim ravnanjem nezakonito posegajo v pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, predstavlja tarifa iz SS 2006, je zavrnitev pravnega varstva v primerih, kakršen je obravnavani, nujna že z vidika načela enakega varstva pravic; k zaključku, da so določbe SS 2006, ki višino nadomestila diferencirajo ter nesorazmerno povečujejo na okoliščini nepravočasno sklenjene pogodbe oziroma pretekli okoliščini, ki s konkretno uporabo fonogramov nima povezave, v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami in kot take nične, pa vodi tudi evropskemu pravu konformna razlaga ZASP.
Organizacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, zato ta zanjo ne velja, sodišče prve stopnje pa je zahtevek, vložen na njegovi podlagi, pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084227
ZKP člen 161a, 162, 162/1, 162/1-1, 162/5. OZ člen 1050, 1051, 1051/1, 1053, 1053/2. ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/3. Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona člen 1, 1/2, 4, 4/1, 4/1-5, 4/1-6.
odškodnina za škodo, storjeno s kaznivim dejanjem – pogojno odloženi kazenski pregon – soglasje oškodovanca – odložitev kazenskega pregona – pomen odložitve kazenskega pregona – odprava ali poravnava škode – poravnava med strankama – predmet poravnave – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vpliv kazenskega postopka – ne bis in idem
Postopek odloženega kazenskega pregona ureja razmerje med državnim tožilcem in osumljencem v zvezi z nadaljnjim kazenskem pregonom osumljenca. V civilno pravno razmerje – odškodninsko obveznost – med osumljencem in oškodovancem ne posega. Poravnava je dvostranski pravni posel med tistima strankama, med katerima je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082288
OZ člen 6, 6/2, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 399/2-14.
podjemna pogodba – naročnik del – fizična oseba kot naročnik – direktor družbe kot naročnik – dolžna skrbnost – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor o plačilu del – višina plačila – določitev plačila – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze ter se obrazloženo opredeliti do vprašanja obstoja dogovora o plačilu del. Če bo ugotovilo, da plačilo (cena) ni bilo določeno s pogodbo, ga bo moralo samo določiti, ob angažiranju predlaganega sodnega izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085847
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. OZ člen 7.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti – kršitev pogodbe – unovčitev bančne garancije – abstraktnost bančne garancije – temeljni posel – izpolnitev obveznosti – predpostavke za unovčitev – prepoved zlorabe pravic – zloraba bančne garancije – začasna odredba – prepoved izplačila – nevarnost – težko nadomestljiva škoda – reverzibilnost – trditveno breme – stečaj
Ker neodvisnost bančne garancije od osnovnega posla omogoča zlorabe, se je zaradi preprečevanja zlorab izoblikovala praksa, da v primeru, ko naročnik garancije z verjetnostjo izkaže, da je brez dvoma jasno, da iz navedb v zahtevi za plačilo in priloženih dokumentov ne izhaja obveznost plačila, da je osnovna obveznost brez dvoma izpolnjena na zadovoljiv način ali je jasno, da je izpolnitev osnovne obveznosti z namernim nepravilnim ravnanjem povzročil upravičenec, sodišče na predlog naročitelja garancije izda začasno odredbo, s katero se garantu odredi zadržanje plačila ali prepoved izplačila garancijskega zneska.
V primeru, ko upnik zatrjuje zlorabo bančne garancije, je prav od presoje dejstev v zvezi z jasno in zadovoljivo izpolnitvijo obveznosti iz temeljnega posla odvisno, ali je podana zloraba garancije ali ne.
Ob neprerekanih trditvah upnika, s katerimi je izkazal tako nelikvidnost, kot tudi prezadolženost, čemur dolžnik ni oporekal, je pravilen zaključek, da upniku v primeru unovčenja garancije v celotnem znesku grozi stečaj. Da so posledice stečaja za upnika ireverzibilne pa ni nobenega dvoma.
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058672
OZ člen 375, 375/1. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 358, 358-5. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - kreditna pogodba - notarski zapis - zapadlost terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve - dokazilo o vročitvi - dokazilo o poslani izjavi - obvestilo zastavnemu dolžniku - izjava o zapadlosti terjatve - dogovor glede načina pošiljanja - odstop od pogodbe - nedopustne pritožbene novote - obrestovanje obresti - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus po uradni dolžnosti
Določbe tretjega odstavka 20.a člena ZIZ zaradi varstva upnikov pred "nesodelujočimi" dolžniki ne gre tolmačiti povsem dobesedno.
Poleg ustaljenega stališča sodne prakse, v skladu s katerim kot dokazilo o vročitvi upnikove pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku po tretjem odstavku 20. a člena ZIZ zadostuje obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve te izjave, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da sta stranki v konkretni kreditni pogodbi v obliki notarskega zapisa sklenili celo izrecen dogovor glede načina pošiljanja in domneve o vročitvi vseh pisanj v zvezi s to kreditno pogodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023472
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – ustvarjanje zmotne predstave ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.
nagrada izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – pripombe na izvedensko mnenje
V postopku postavljen sodni izvedenec je s sklepom sodišča naloženo nalogo opravil. Za izdelano izvedensko mnenje je upravičen do plačila. Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ne vpliva na njegovo pravico do plačila.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429. ZPP člen 208, 208/2. ZSReg člen 19.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - hipoteka - nepremičnina - premoženje - najem - najemnina - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev, da je zakon v neskladju z Ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (na predlog lastnika objekta) lahko uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
odpust obveznosti – preklic odpusta obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – poročanje o spremembi premoženja
Določilo prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP pomeni, da mora stečajni dolžnik, zlasti če ga k temu zaveže upravitelj, med preizkusnim obdobjem stečajnemu upravitelju mesečno pošiljati podatke o skupnem znesku plače. Iz Navodila upravitelja, ki ga je dolžnik podpisal 31.3.2015, pa je razvidno, da se je dolžnik upraviteljici zavezal, da ji bo mesečno poročal o vsaki spremembi premoženja, pa tudi, če spremembe ne bi bilo.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – trajanje študija – formularna pogodba – razlaga spornih pogodbenih določil – zaposlitev v Sloveniji
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za t. i. formularno pogodbo, ki jo je – skladno z določbo 83. člena OZ – v primeru nejasnih določil treba razlagati v korist toženca. Določbo 1. člena pogodbe o štipendiranju, kjer je govora o štiriletnem doktorskem študiju, je zato treba ustrezno povezati s 6. členom, ki podaja opisno opredelitev roka za končanje študija. Določba iz 6. člena, ki toženca zavezuje k zaključku študija v roku, določenem s študijskim programom, pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da toženec študija ni bil dolžan končati v štirih letih.
Čeprav se toženec po zaključenem izobraževanju ni takoj prijavil na pristojnem zavodu za zaposlovanje – odsotnost prijave v pogodbi ni posebej sankcionirana – pa je izkazal visoko stopnjo truda in večletno intenzivno aktivnost, da bi se zaposlil v Sloveniji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je treba 6. alinejo 6. člena pogodbe o štipendiranju, v kateri je govora o zaposlitvi po končanem študiju, razlagati širše, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera. Čeprav v Sloveniji ni bil formalno zaposlen, pa je s svojim delovanjem in širšo prepoznavnostjo deloval v korist Republike Slovenije, kar je sicer tudi eden od namenov, smiselno izhajajočih iz pogodbe o štipendiranju.
izvensodna poravnava – izpolnitev obveznosti – enostranska odpoved poravnavi – čezmerno prikrajšanje – uporaba določb o dvostranskih pogodbah
Pogodbe o poravnavi ni možno preklicati zgolj z enostransko izjavo.
Tožena stranka sklenjeno izvensodno poravnavo lahko izpodbijala iz enakih razlogov in po pravilih, ki veljajo za dvostranske pogodbe v določbah 100. do 130. člena OZ, česar pa ni storila. Od teh pravil pa ne velja le določba 118. člena OZ, ki ureja pravico stranke do razveljavitve dvostranske pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja.
Pravne učinke javne listine imajo tudi potrdila notarja, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.
Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena in da je sama listina nepravilno sestavljena.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZST-1C člen 25, 26, 29. ZPP člen 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - pozivni sklep - zavrženje predloga - vpogled v javne evidence - upoštevanje podatkov - novela ZST-1C
Obveznost stranke, ki poda pri sodišču prve stopnje predlog za odlog ali oprostitev plačila sodne takse, je, da najprej zatrjuje tista dejstva, ki so podlaga za oprostitev ali odlog (na primer slabo bilančno stanje, izguba, dolgovi in podobno) ter šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence. Poleg tega pa sodišče prve stopnje na podlagi 12. člena ZST-1 vpogleda v javno dostopne evidence le takrat, kadar dvomi o resničnosti navedb, ki jih stranka navede v izjavi o premoženjskem stanju. To pomeni, da sodišče nima pravne podlage, da bi brez trditev stranke samo vpogledovalo v javne dostopne evidence, temveč to stori lahko le v primeru, kadar v že podane trditve o slabem premoženjskem stanju stranke dvomi in resničnost teh navedb preveri v skladu s 12. členom ZST-1 v javno dostopnih evidencah.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je 10. 5. 2016 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki v prehodnih in končnih določbah določa v 25. členu, da se takse za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala do začetka uporabe tega zakona, torej do 10. 5. 2016, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi.