oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
Nepravilno je stališče, da sta toženki zato, ker ju tožba obravnava kot solidarni dolžnici, tudi enotni sospornici. O tem, kdaj so stranke (na aktivni ali pasivni strani) enotni sosporniki, določajo pravila materialnega prava. Stranke so enotni sosporniki takrat, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike. V tem primeru se štejejo za enotno pravdno stranko, in se učinek dejanj vsakega od njih razteza tudi na druge.
duševno zdravje – omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – duševna bolezen – manija
Po mnenju izvedenca gre pri pridržanki, ki je že enajstič sprejeta na zaprti oddelek, za duševno bolezen, zaradi katere je pacientka trenutno v fazi manije. Njeno vedenje, tudi na odprtem oddelku, kjer se je prej hospitalno zdravila, je bilo takšno, da si je povzročala tako materialno kot socialno škodo in zato potrebuje nadaljnje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7. ZZVZZ člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 48, 48/3. ZIS člen 91.
začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - nadomestilo - napitnina - dodatek za izravnavo plače - sestavni del plače
Napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače za čas bolniškega staleža po 137. členu ZDR.
Dodatek za izravnavo plače, kot je bil določen v sporazumu med toženo stranko in reprezentativnimi sindikati, predstavlja del plače, ki se, če je bil s plačo izplačan, upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače v času bolniškega staleža (137. člen ZDR).
povrnitev nepremoženjske škode – odmera odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – poškodbe okolčja in stegnenice – pravdni stroški – končni uspeh
Pritožbeno sodišče je presojalo odškodnino kot celoto, saj, ko tožnica postavi denarni zahtevek za nepremoženjsko škodo in sodišče to presoja, tožnica dobi skupni denarni znesek za vse pravne naslove.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014456
ZDR-1 člen 177, 177/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda
Tožeča stranka kot toženkin bivši delodajalec od toženke vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zato, ker je morala plačati zavarovalnici negativno provizijo zaradi prekinitve štirih pogodb za življenjsko zavarovanje, ki jih je s strankami sklenila toženka v času, ko je bila zaposlena pri njej na delovnem mestu „pomožni zavarovalni posrednik“ in za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi izpada pričakovanega dobička.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je nastala zatrjevana škoda zato, ker naj bi jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila toženka. Tožeča stranka namreč v postopku ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana kakršnakoli odgovornost toženke za nastalo škodo. Zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, kot je (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Okoliščina, da je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno (predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil zavrnjen, plačilo sodne takse pa odloženo), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu, ki pa jih tožena stranka ni navedla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070927
URS člen 22, 23. OZ člen 9. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 285, 337, 337/1.
posojilna pogodba - nesklepčnost tožbe - nezadostnost trditev glede višine terjatve - razpravno načelo - izjemi - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - materialno procesno vodstvo - pojasnjevalna dolžnost sodišča - pravica strank do enakega obravnavanja pred nepristranskim sodiščem - načelo pacta sunt servanda
Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev glede višine vtoževane terjatve, je sodišče prve stopnje pravilo zavrnilo vse dokazne predloge, ki so se nanašali na dokazovanje višine.
Šele, če bi tožeča stranka utemeljila višino zneska, bi bila (ne)zavrnitev računov pomembno dejstvo pri presoji, ali se tožena stranka upravičeno upira plačilu konkretno določenega in obrazloženega zneska. Dejstvo, da se je tožena stranka zavedala dolga, še ne pomeni, da je tudi priznala vtoževano višino.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060844
OZ člen 148, 148/2, 169, 352, 352/1. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 33, 34a.
višina škode – popolna odškodnina – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost župana – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Potrebne trditvene podlage o višini škode tožeča stranka zavestno ni podala zaradi zgrešenega materialnopravnega naziranja, čeprav je bila na možnost uporabe pravil o popolni odškodnini in s tem povezano vprašanje odločilnih dejstev opozorjena že z ugovorno podlago tožene stranke. Zato se na neopravljeno materialnoprocesno vodstvo in kršitev pravice do izjave ne more sklicevati. Nadaljnja opozorila sodišča na dopolnjevanje trditvene podlage niso bila potrebna.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 23, 23/3, 25. ZNP člen 35, 35/2.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi – stroški postopka
V postopku vpisa etažne lastnine sodišče odloča v skladu s predpisanimi domnevami; če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Glede spornih dejanskih vprašanj je predvideno, da jih udeleženci rešujejo po vzpostavitvi etažne lastnine v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Ali je predlagateljica lastninsko pravico pridobila na stavbi v današnjem obsegu ali v obsegu pred gradbenim posegom, je zahtevno stvarnopravno vprašanje, ki ga v nepravdnem postopku vpisa etažne lastnine ni mogoče razčiščevati.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/1, 137/2, 137/7. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 60, 61. ZZZVZZ člen 31. Zdoh-2 člen 2.
nadomestilo plače - razlika v nadomestilu - čas čakanja na delo - napitnina - davki in prispevki
Napitnina predstavlja delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove za nadomestilo (za čas čakanja na delo) po 137. členu ZDR.
Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavezalo toženo stranko k izplačilu po višini opredeljenih neto zneskov nadomestila plače, po odvodu prispevkov in akontacije dohodnine od bruto zneskov. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska nadomestila plače, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Enako velja tudi za obračun in plačilo davkov in prispevkov. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so ti prispevki uvedeni, določajo ZSDP-1, ZZVZZ in ZPIZ-2. Navedeno pomeni, da bo morala tožena stranka od bruto zneskov, ki so bili tožnikom dosojeni, plačati dohodnino in prispevke v višini, kot bo izhajala iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek plačila bo zato tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov, po stopnji, kakršna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenega zneska.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kazenska evidenca – izbris iz kazenske evidence – zakonska rehabilitacija
Glede na zakonsko ureditev ovire obsodbe za kaznivo dejanje je pravno pomembno le, ali je kaznivo dejanje iz kazenske evidence izbrisano ali ne. Zakon ne določa, da je ovira podana le takrat, ko je dolžnik obsojen za določeno kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, temveč tudi, da obsodba za kaznivo dejanje še ni izbrisana. Ni na stečajnem sodišču, da presoja pogoje za izbris obsodbe iz kazenske evidence.
Zgolj z naštevanjem stroškov in načrtovanih investicij v prihodnosti tožena stranka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način, kot s posegom v zakonsko določen najmanjši delež na dobičku.
poslovanje s plačilno kartico – spor majhne vrednosti – pavšalni ugovori
Ob pavšalnih ugovorih je tožeča stranka zadostila svojemu dokaznemu bremenu glede zatrjevanega dolga s predložitvijo toženki poslanih računov, katerim je priložena specifikacija porabe oziroma plačil s kartico, z izpiskom odprtih postavk, opominom pred izvršbo in zadnjim pozivom na plačilo. Na vse konkretne navedbe toženke je tožeča stranka odgovorila in predložila tudi ustrezna dokazila.
Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje (le) z listinskimi dokazili (o plačilu). Za to, da bi sodišče pri pošti opravilo zahtevano poizvedbo, pa bi upoštevaje določilo 3. odstavka 1. člena ZST-1 (po katerem se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače) v zvezi s 3. odstavkom 226. člena ZPP tožena stranka morala zatrjevati, da sama pritožnica pri pošti ni mogla doseči, da se ji listina oziroma zahtevani podatek izroči ali pokaže. Sodišče namreč ne ukrepa po 3. odstavku 226. člena ZPP, kadar lahko stranka sama doseže, da se listina izroči ali pokaže.
USTAVNO PRAVO – OKOLJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081464
URS člen 26, 26/1, 120, 120/2. OZ člen 131. ZVISJV člen 3, 3-24, 135, 135/3, 136, 136/1, 136/3, 137, 137/1. Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogojih gradnje na teh območjih člen 3, 3/5, 3/6. Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5.
nadomestilo za omejeno rabo prostora – okoljska renta – upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora – zavezanec za plačilo nadomestila – merila za določitev višine nadomestila – javnopravna odškodninska odgovornost – protipravnost – normativna protipravnost – kvalificirana protipravnost – načelo zakonitosti – ugotovitvena odločba o neustavnosti zakonske norme – ocena o ustavni neskladnosti uredbe – kršitev ustavnih določb – kršitev temeljnih civilizacijskih standardov – pravno priznana škoda – trditveno in dokazno breme
Zahtevek za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora ima naravo okoljske rente kot kolektivnega nadomestila zaradi obremenitve okolja na podlagi ZVISJV.
Pri normativni protipravnosti gre za nasprotje z dolžnostjo izdaje nekega predpisa, in sicer v dveh primerih: 1) ko organ izda protipraven akt ali 2) ko v nasprotju z izrecno obveznostjo opusti izdajo akta. Za opustitev gre takrat, ko država ne prenese kakšnega sekundarnega pravnega vira EU v svojo zakonodajo, ne izda zakona, pa ga Ustava k temu zavezuje, ne izda ali ne izda pravočasno podzakonskega akta, pa jo zakon k temu zavezuje ali ko Ustavno sodišče z odločbo naloži konkretnemu organu, naj v mejah svojih pravic in dolžnosti v določenem roku zapolni pravno praznino z izdajo predpisa.
Uredba kot podzakonski akt še vedno velja in jo je pri odločanju o utemeljenosti odškodninskega zahtevka (v okviru pogoja protipravnosti) potrebno upoštevati.
Drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred Ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZVO. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
imisije - prekomeren hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ugotovljene vrednosti hrupa so v dnevnem, večernem in nočnem času presegale mejne in v določenih obdobjih tudi kritične vrednosti dovoljenega hrupa; zamenjava oken na zunanji fasadi zgradbe je v manjšem obsegu zmanjšala neugodnosti glede hrupa, vendar le znotraj stanovanja, ne pa na balkonu in dvorišču; zaradi upoštevanja omejitve prometa ob določenih dnevih pa neugodnosti tožnice niso bile bistveno zmanjšane. Na tej dejanski podlagi je pravilna presoja prvostopenjskega sodišča, da je tožnica zaradi prekomernega hrupa v obdobju od 31. 10. 2006 do 16. 7. 2009 upravičena na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) do povračila škode, ki presega običajne meje.
preživljanje otroka - preživnina - sposobnosti preživninskega zavezanca - otroški dodatek - preživninske potrebe otroka - stiki med starši in otrokom - stroški pritožbenega postopka
Preuranjena je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za ureditev stikov, ob ugotovitvi, da otrok potrebuje terapijo, da predela svoja čustva in zamere do očeta in da bi se po izvedeni terapiji, ki bi trajala tri mesece ali dlje stiki ponovno lahko vzpostavili.
zavrženje pritožbe – pooblaščenci – pooblastilo – generalno pooblastilo – potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu – zastopanje pred višjim sodiščem – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni bilo predloženo. Skladno s 336. členom ZPP v postopku s pritožbo sodišče strank ne poziva na dopolnitev nepopolne pritožbe, pač pa jo takoj zavrže.