na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cpg 795/2014 - nadomestilo za omejeno rabo prostora – okoljska renta – upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora – zavezanec za plačilo nadomestila ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
23.6.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 795/2014
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0081464
SENAT, SODNIK
Mateja Levstek (preds.), mag. Damjan Orož (poroč.), Irena Dovnik
INSTITUT VSRS
nadomestilo za omejeno rabo prostora – okoljska renta – upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora – zavezanec za plačilo nadomestila – merila za določitev višine nadomestila – javnopravna odškodninska odgovornost – protipravnost – normativna protipravnost – kvalificirana protipravnost – načelo zakonitosti – ugotovitvena odločba o neustavnosti zakonske norme – ocena o ustavni neskladnosti uredbe – kršitev ustavnih določb – kršitev temeljnih civilizacijskih standardov – pravno priznana škoda – trditveno in dokazno breme
PODROČJE VSRS
USTAVNO PRAVO – OKOLJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se sodba potrdi.
JEDRO
Zahtevek za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora ima naravo okoljske rente kot kolektivnega nadomestila zaradi obremenitve okolja na podlagi ZVISJV.
Pri normativni protipravnosti gre za nasprotje z dolžnostjo izdaje nekega predpisa, in sicer v dveh primerih: 1) ko organ izda protipraven akt ali 2) ko v nasprotju z izrecno obveznostjo opusti izdajo akta. Za opustitev gre takrat, ko država ne prenese kakšnega sekundarnega pravnega vira EU v svojo zakonodajo, ne izda zakona, pa ga Ustava k temu zavezuje, ne izda ali ne izda pravočasno podzakonskega akta, pa jo zakon k temu zavezuje ali ko Ustavno sodišče z odločbo naloži konkretnemu organu, naj v mejah svojih pravic in dolžnosti v določenem roku zapolni pravno praznino z izdajo predpisa.
Uredba kot podzakonski akt še vedno velja in jo je pri odločanju o utemeljenosti odškodninskega zahtevka (v okviru pogoja protipravnosti) potrebno upoštevati.
Drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred Ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave.
Pri normativni protipravnosti gre za nasprotje z dolžnostjo izdaje nekega predpisa, in sicer v dveh primerih: 1) ko organ izda protipraven akt ali 2) ko v nasprotju z izrecno obveznostjo opusti izdajo akta. Za opustitev gre takrat, ko država ne prenese kakšnega sekundarnega pravnega vira EU v svojo zakonodajo, ne izda zakona, pa ga Ustava k temu zavezuje, ne izda ali ne izda pravočasno podzakonskega akta, pa jo zakon k temu zavezuje ali ko Ustavno sodišče z odločbo naloži konkretnemu organu, naj v mejah svojih pravic in dolžnosti v določenem roku zapolni pravno praznino z izdajo predpisa.
Uredba kot podzakonski akt še vedno velja in jo je pri odločanju o utemeljenosti odškodninskega zahtevka (v okviru pogoja protipravnosti) potrebno upoštevati.
Drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred Ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.