stroški postopka - kolektivni delovni spor - načelo krivde
Ker odločitev o povrnitvi stroškov postopka temelji na prvem odstavku 158. člena ZPP in ne na načelu krivde (156. člen ZPP), so pritožbene navedbe, da stroški niso nastali po predlagateljevi krivdi, brezpredmetne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00086086
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/3. URS člen 158. ZPP člen 3, 3/3, 3/3-1.
načelo pravnomočnosti - izredna pravna sredstva - I. kategorija invalidnosti - izločitev drugostopenjskega sodnika - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe - dopustnost sodne poravnave
Ne gre za stanje, da dokaz (specialistični izvid, na katerega se sklicuje tožnik) ne bi bil upoštevan pri odločanju toženca, niti, da bi prišlo pri odločanju do zaznavne napake, pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu. V tem primeru torej niso izpolnjeni pogoji po 183. členu ZPIZ-2 za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe toženca.
V tem primeru gre za odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja v zvezi z zahtevo za nepravo obnovo postopka, zato poravnava glede na 1. točko tretjega odstavka 3. člena ZPP ni možna.
Zahteva tožnika za izločitev sodnice, ki jo je podal šele v pritožbi zoper izpodbijano sodno odločbo, je prepozna in jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Predlagatelj niti v umiku predloga niti v pritožbi ne navaja, da bi do umika predloga prišlo iz razloga, ker bi nasprotna udeleženka zahtevek izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik predloga, pa niso pomembni.
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013) člen 14. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/5. ZPP člen 8, 259, 262, 286, 286/3. ZSPJS člen 17, 17/1. ZDR-1 člen 6, 6/1.
učitelj - ocena delavca - diskriminacija - trditveno breme
Ocene sodelavcev ne morejo dokazovati, kako je delo opravljala tožnica, niti same po sebi ne dokazujejo diskriminacije tožnice. Tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu glede obstoja diskriminacije. Trditveno breme glede navedenega je na delavcu, ki pa mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, ampak tudi, da je razlog neenake obravnave ena od okoliščin iz prvega odstavka 6. člena ZDR‑1.
vdovska pokojnina - datum začetka izplačevanja - starostna pokojnina - smrt zavarovanca
Za razsojo je ključno, da je tožnica poleg svoje že priznane pravice do starostne pokojnine, upravičena še do dela vdovske pokojnine. Gre torej za vdovsko pokojnino (oziroma njen del). V tem primeru je ključno, od kdaj dalje se izplačuje vdovska pokojnina (oziroma njen del). V tej zadevi se tožnici del vdovske pokojnine izplačuje od prvega dne po smrti zavarovanca.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka (predlagatelj), ki umakne tožbo (predlog), nasprotni stranki (nasprotnemu udeležencu) povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka (nasprotni udeleženec) izpolnila zahtevek. Predlagatelj ne v umiku predloga ne v pritožbi ne navaja, da bi do umika predloga prišlo iz razloga, ker bi nasprotna udeleženka zahtevek izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik predloga, pa niso relevantni.
ZOA člen 2, 2/4, 12, 12/2, 15, 15/2. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/3. ZPP člen 8, 214, 214/3, 285.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - osebna asistenca - sodba presenečenja - načelo odprtega sojenja
Iz poteka postopka, kot ga je razbrati iz zapisnika naroka za glavno obravnavo in ostalih podatkov v spisu, ne izhaja, da bi bila tožnica zavedena z materialno-procesnim vodstvom in zavzetimi stališči predsednika senata v okviru načela odprtega sojenja.
Toženka kot izvajalec osebne asistence izvaja osebno asistenco za najmanj deset uporabnikov (drugi odstavek 12. člena ZOA), zato se tožnica na načelni ravni utemeljeno zavzema za to, da bi jo morala toženka vsaj poskusiti prerazporediti na izvajanje del osebne asistence k drugemu uporabniku. Ob tem pa zanemari, da je toženka odpovedni razlog (poslovni razlog) dodatno utemeljila z nadaljnjo okoliščino, zmanjšanjem števila uporabnikov osebne asistence.
URS člen 14, 22. OZ člen 179. ZPP člen 7, 214, 358, 358/5, 358/6. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - preiskovalno načelo
Višina povprečne neto plače, ki predstavlja podlago za primerjanje zneskov odškodnin v različnih časovnih obdobjih, je le orientir, slednjega pa je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo, ne glede na to, da je prisojene zneske zaokrožilo.
Po zvišanju odškodnine za nepremoženjsko škodo celotna prisojena odškodnina (31.900,00 EUR oziroma 21,44 povprečnih neto plač v času sojenja) ustreza vsem individualnim značilnostim konkretne zadeve, obenem pa je v skladu z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine ustrezno umeščena med druge primere sodne prakse (179. člen OZ).
razdružitev postopkov - uspeh strank v postopku - stroški postopka
Toženec bi procesno odločitev sodišča o razdružitvi postopkov lahko izpodbijal, če je menil, da je neutemeljena. Pa vendar tega ni storil. Ker pravilnost materialno pravnega izhodišča o razdružitvi, ni bila izpodbita, je posledično pravilna ocena sodišča o uspehu strank.
ZPP člen 100, 100/1, 325, 332. ZIZ člen 21, 21/1, 24, 24/1.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stranka v postopku - smrt stranke - sposobnosti biti stranka - dediči - neizvršljivost sklepa
Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.
OZ člen 619, 648. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 131, 131/4, 161, 200, 200/3. URS člen 2, 22, 33, 74. ZPP člen 185, 185/1, 206, 206/6.
poslovni model - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - dejanski delodajalec - primerljivi delavci - prikrajšanje pri plači - sodba SEU - zloraba - pogodba o opravljanju storitev - podjemna pogodba
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne vpliva na tožnikov položaj delavca družbe A. d. o. o. za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja.
Za presojo, ali je dejansko prišlo do zlorabe in izigravanja prisilnih predpisov, je pravno relevantno, kako je dejansko potekalo delo tožnice, ali se je dejansko izobraževala ali pa je opravljala redno delo ter ali je plačilo v višini minimalne plače res predstavljalo kadrovsko štipendijo, ali pa je šlo za prikrito plačilo za opravljanje dela.
ZPP člen 124, 125a, 125a/4, 132, 132/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1.
prepis zvočnega snemanja - vročitev prepisa zvočnega posnetka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
S tem ko sodišče prve stopnje tožniku ni vročilo prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, ga je onemogočilo v ugovarjanju pravilnosti prepisa, ki je bil ključnega pomena za ugotavljanje dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je z opustitvijo vročitve odvzelo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku oziroma mu ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem.
Tožnik je predlagal izdajo regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja še pred pravnomočno rešitvijo v sodnem postopku. Njen namen je torej varstvo obstoječega stanja in ne zavarovanje izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah. Ker se predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ nanaša na zavarovalne začasne odredbe, z njo ni mogoče utemeljiti izdaje regulacijske začasne odredbe.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 14. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti člen 7, 7/1, 7/1-a, 7/2. URS člen 14, 22, 33, 50, 158. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36, 37, 183, 183/1. ZS člen 113a.
Če upoštevamo, da t. i. neprava obnova postopka po 183. členu ZPIZ-2 omogoča poseg v pravnomočno odločbo tudi v primeru kršitev materialnega prava, mora upravni organ, ki uporabi to izredno pravno sredstvo, takšen poseg posebej utemeljiti. Poseg v pravnomočno odločbo zaradi kršitve materialnega prava bi bil lahko utemeljen le, če bi temeljil na novih okoliščinah pravne narave, ki bi bile za toženca zavezujoče tako, da bi jih bil ta dolžan upoštevati. Nove okoliščine lahko predstavljajo le odločitve Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU o pravilni razlagi in uporabi prava EU.
stroški postopka - obrazložen dopis - pripravljalna vloga - nagrada za zastopanje na naroku
Utemeljen je pritožbeni očitek o nepravilnem priznanju nagrade za zastopanje na naroku dne 27. 3. 2024, sklicujoč se na 3.a točko tarifne številke 16 OT, zaradi česar bi sodišče namesto priglašenih 100 točk moralo priznati 300 točk.
Vlogo z dne 27. 6. 2024 je potrebno opredeliti kot obrazložen dopis. Niti po obsegu niti po vsebini je ni mogoče vrednotiti kot pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne številke OT in vrednotiti z 225 točkami.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 125, 125/2, 125/4, 125/5, 125/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - poskusno delo - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - subjektivni razlogi - objektivni razlogi - argumentum a contrario - uporaba razlagalnih pravil
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana v času poskusnega dela, je nezakonita.
Sodišče lahko sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi obstoj okoliščin, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Te okoliščine so lahko objektivne narave (da delodajalec ne more zagotoviti delavcu ustreznega dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi) oziroma subjektivne narave (da je med njima subjektivni odnos porušen do takšne mere, da ne omogoča več nadaljevanja delovnega razmerja). Zadosten razlog za sodno razvezo je že ugotovitev obstoja ene od zgoraj naštetih okoliščin.
Sodišče v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 presoja v primeru poslovnega razloga prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Za presojo utemeljenosti so torej pravno odločilne zgolj naloge, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.
Prerazporeditve, kot je določena v 29. členu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti, veljavna zakonodaja ne ureja več. Skladno z 91. členom ZDR-1, ki se nanaša na odpoved pogodbe s ponudbo nove, mora delodajalec delavcu, ki mu je skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi podana ponudba nove, ponuditi ustrezno zaposlitev.