zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - opustitev zdravljenja - udeležba v prometu - paranoidna shizofrenija - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje varnosti
Vedenje zadržane osebe pomeni hudo ogrožanje njenega zdravja, pa tudi njenega življenja kot tudi ogrožanje ostalih udeležencev v cestnem prometu, saj je oseba v poslabšanem stanju duševne motnje nepredvidljiva. Ugotovljeno je bilo, da je delovanje zadržane osebe posledica njene duševne motnje. Zaradi nje ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Sodišče je prepričljivo pojasnilo, da je oseba zaradi poslabšanja bolezni zdravstveno ogrožena. Opustila je vsa zdravila, tudi za ščitnico. Pri njej so bile zaznane kognitivne motnje. Te se lahko z opuščanjem vzdrževalne terapije kronificirajo in povzročijo predčasen kognitivni upad, čeprav ima oseba komaj 26 let. V preteklosti je že prišlo do suicidalne ogroženosti. Ob nanizanih razlogih ni dvoma, da so podane predpostavke, ki utemeljujejo odločitev o sprejemu na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Bistvena in z izvedenskim mnenjem podkrepljena je ugotovitev sodišča, da oseba zaradi akutnega poslabšanja duševne motnje ni zmožna razumeti pristanka na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. To ji onemogoča hudo motena presoja realnosti, zato njena privolitev ne bi bila odraz svobodne volje.
Zakon o kazenskem postopku namreč ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje, primeri, v katerih je takšna možnost podana, pa so izrecno našteti v 398. členu ZKP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOZP člen 15, 15/1.
obvezno zavarovanje v prometu - dokazna ocena
Izpodbijana sodba ne temelji na ugotovitvi, da se škodni dogodek ni zgodil, kot zmotno prikazuje pritožnik, temveč na zaključku, da ni zanesljivo, da se je zgodil tako, kot je pritožnik uveljavljal. Nadaljnji samostojni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je bil, da tožnik svoje škode ni dokazal po višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088982
OZ člen 174, 179. ZPP člen 161, 161/4, 195, 318, 318/1.
zamudna sodba - navadno sosporništvo - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovalnica in delodajalec - delovna nesreča
S prvo toženko, pri kateri je imela zavarovano svojo civilno odgovornost, je druga toženka solidarno odgovorna za nastalo škodo, vendar ne gre za enotno, ampak navadno sosporništvo, zato se procesna dejanja prve toženke ne raztezajo tudi na drugo toženko. Vsak sospornik je samostojna stranka postopka, njegova dejanja ali opustitve pa ne koristijo in tudi ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). S tem, ko je prva toženka odgovorila na tožbo, je ustvarila procesni učinek le zase. Druga toženka bi morala sama odgovoriti na tožbo, da bi preprečila izdajo zamudne sodbe, česar pa ni storila, zato mora nositi posledice svoje opustitve.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 7, 17, 17/1, 17/3. ZPP člen 180, 180/1.
evropski plačilni nalog - ugovor zoper evropski plačilni nalog - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - obvezne sestavine tožbe - določna opredelitev zahtevka
Vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga na obrazcu z osnovnimi podatki o terjatvi, ki vsebinsko ni obrazložena, mora biti v nadaljnjem pravdnem postopku obrazložena in sestavljena tako, kot zahteva prvi odstavek 180. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087913
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/1 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek
Sodišča z uporabo stališč novejše sodne prakse ne zaobidejo prepovedi povratne veljave predpisov, temveč le napolnijo pravni standard "pojasnilna dolžnost" z védenjem, kako bi v času sklenitve kreditne pogodbe ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak. Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklenitvi kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Sodba C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje, temveč zadošča, da obstaja tveganje, da bo potrošnik med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega. Prav zato, ker so z vidika dokončnega odplačila kredita v CHF meritorne le vrednosti v CHF, je treba stališče v sodbi C-287/22 ("da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je potrošnik začel postopek") razlagati na način, da so pri presoji morebitnega preplačila kredita relevantne vrednosti v domači valuti (ne CHF).
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11. ZIZ člen 341, 364, 364/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti
Pri uveljavljanju pretrganja zastaranja je bistveno, da pretrganje zastaranja ne more nastopiti, ko je terjatev že zastarala. Pripoznava dolga je namreč mogoča le dokler terjatev (še) ni zastarana. Enako velja za (delno) plačilo dolga, ki je konkludentna oblika pripoznave dolga. Po tem, ko obveznost zastara, ta namreč zgolj postane naturalna. Plačila naturalne obveznosti ni mogoče šteti za pripoznavo dolga ali odpoved zastaranju, ampak je potrebna pisna pripoznava zastarane obveznosti. Potem, ko je terjatev zastarana, nastopijo enaki učinki samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo zastarane obveznosti.
Tožnik je na Vrhovno sodišče RS posredoval vlogo, ki je bila v pristojno reševanje odstopljena sodišču prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da gre za pritožbo, vloženo zoper sklep Psp 53/2025 z dne 26. 3. 2025. Ker zoper sklep pritožbenega sodišča ni dovoljena pritožba, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo. Pritožba je dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 363. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je torej pravilno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089126
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZFPPIPP člen 22, 22/2, 22/2-1, 60, 60/1, 60/1-2, 60/3, 60/4, 121, 121/1, 229, 229/3, 297, 297/1, 297/1-2, 297/3, 299, 299/1, 299/2, 309, 309/1, 310, 310/1. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 108, 154, 154/2, 155, 165, 165/1, 181, 274, 274/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 1, 5.
Izraz izločitvena pravica je uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja izločitvene pravice, kot (zbirnega) pravnega pojma stečajnega prava, temveč ugotovitev obstoja lastninske pravice kot pravice stvarnega prava.
predlog za obnovo postopka - novi dokazi - procesna skrbnost stranke
Dovoljenost predloga za obnovo postopka, ki se sklicuje na nova dejstva in nove dokaze, je odvisna od presoje, ali je stranka nova dejstva in nove dokaze mogla uveljavljati brez svoje krivde, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Izkazati mora tudi, da glede tega dokaza ni ravnala (procesno) neskrbno. Če ta predpostavka ni izpolnjena, sodišče predlog na podlagi povsem jasne določbe prvega odstavka 398. člena ZPP kot nedovoljen zavrže.
Tožnik bi lahko dokaze, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo, ob zadostni skrbnosti predložil že v prejšnjem postopku. Glede na očitke v izredni odpovedi, ki jih je tožnik zanikal ter ob vedenju, da je zoper njega podana kazenska ovadba, ni neživljenjsko niti nerazumno pričakovati, da bi v zvezi s tem opravil ustrezne poizvedbe pri tožilstvu, torej preveril, ali se v tožilskem spisu nahajajo morebitni razbremenilni dokazi, oziroma predlagal, da dokumentacijo pridobi sodišče. Tožnik je v dokaznem postopku vsekakor to možnost imel, če nanjo ni pravočasno pomislil, mora procesne posledice takšne opustitve nositi sam.
ZUP člen 87, 92, 92/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
vročanje po ZUP - vročanje po diplomatski poti - nepravilna vročitev
Toženec je sklep poslal na napačen naslov. Vročitev ni bila uspešna, saj je bil navedeni sklep vrnjen tožencu z oznako "nepoznat". Toženec kljub temu ni preverjal dejanskega naslova tožnice in tudi ni ravnal po drugem odstavku 92. člena ZUP in vročitve ni opravil po diplomatski poti. Ravnanje toženca pomeni kršitev določb 87. in 92. člena ZUP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088560
ZASP člen 83, 83/4, 164, 167, 170, 170/1, 170/1-1, 170/1-2, 170/2, 170/7, 173. ZIZ člen 267, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna odredba po zasp - varstvo materialnih avtorskih pravic - preklic imetniku materialne avtorske pravice - oblikovalni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - prepoved kršenja in bodoče kršitve - predpostavke za sodno varstvo - verjetna izkazanost terjatve - imetništvo avtorskih pravic - kršitev moralne avtorske pravice - nevarnost dejanske kršitve - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljivost sklepa - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
V obravnavanem primeru ni bilo pogojev za takojšnjo zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik je ob sklicevanju na posebno zakonsko ureditev o varstvu in zavarovanju avtorske pravice konkretno opredelil terjatev, ki jo želi zavarovati, konkretiziral pravno relevantna dejstva o obstoju te terjatve in predložil dokaze za svoje trditve.
ZDR-1 člen 6, 8, 75, 112, 89, 89/1, 89/2, 205, 205/1. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2021) člen 57, 57/4, 58, 58/1, 58/6. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - organizacijski razlog utemeljen razlog - sindikalni zaupnik - dokazno breme - ukinitev delovnega mesta
Toženka je izkazala dejanski organizacijski razlog za odpoved, sodišče prve stopnje pa se je ustrezno opredelilo do tožničinih (splošnih) trditev o tem, da je odpoved posledica diskriminacije oziroma šikaniranja toženke.
Ker toženka za opravljanje dela na ukinjenem delovnem mestu ni zaposlila novih delavcev, naloge tožničinega delovnega mesta pa so ali odpadle ali pa so jih prevzeli že zaposleni pri toženki, obstaja dejanski organizacijski razlog za izpodbijano odpoved.
ZIZ člen 24, 24/2. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-6, 17, 17/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - prevzem dolga na podlagi zakona - ugovor plačila - ugovor zastaranja - trditveno in dokazno breme dolžnika - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - stroški postopka - omejitev odgovornosti
Zakon v ničemer ne posega v temeljna načela dokaznih postopkov, niti torej ne v načelo, da negativnih dejstev ni treba niti mogoče dokazovati. Zahteva, da upnik dokaže, da terjatev še ni bila plačana, bi pomenila, da se od upnika terja, da dokazuje negativno dejstvo. Smiselno enako velja tudi glede zastaranja terjatve. Tudi to, da terjatev ni zastarala, ne sodi v upnikovo trditveno in dokazno breme. Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
Utemeljeno upnik izpodbija tudi stališče sodišča prve stopnje, da lahko upniki plačilo terjatev zahtevajo le na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih neposredno zoper družbenike izbrisanih družb. Napačno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da so predmet prevzema dolga po ZOKIPOSR samo terjatve, ki jih je povzročila ali bila dolžna izbrisana družba in ne tudi terjatve (npr. izvršilni stroški), ki so nastali pri izterjavi od odgovorne družbenice. Neutemeljeno je nazadnje tudi zavzemanje za omejitev upnikove terjatve po višini.
Sodišče je pritožbo zavrglo iz razloga nepopolnosti na temelju prvega odstavka 343. člena ZPP, ker ne vsebuje sestavin iz 4. točke 335. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz pritožbe razvidno, da ne vsebuje izvirnega lastnoročnega podpisa pritožbe. Skladno s tretjim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP tudi podpis pritožnika. Izviren lastnoročni podpis pritožbe je ne le obvezna, ampak tudi nujna sestavina pritožbe. Upoštevajoč dejstvo, da se v postopku pritožbe ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je potrebno zavreči pritožbo, ker ne vsebuje sestavin iz 4. točke 335. člena ZPP.
ZDR-1 člen 6, 20, 20/1, 83, 83/4, 89, 89/1, 89/1-1, 114, 199. ZSDU člen 91, 98.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pooblastilo za podajo odpovedi - pisnost - sprememba sistemizacije - svet delavcev - delavec pred upokojitvijo - izbira presežnega delavca - prepoved diskriminacije - sodelovanje delavcev pri upravljanju - utemeljen odpovedni razlog
Izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi je podala pristojna oseba. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZDR-1 namreč v imenu delodajalca - pravne osebe kot stranka pogodbe o zaposlitvi nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. ZDR-1 v zvezi s pooblastitvijo oziroma pooblastilom ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pisna. Direktorica upravljanja s kadri je imela podlago za podajo odpovedi v 10. točki Sklepa o podelitvi pooblastil z dne 14. 9. 2021.
Ker je bila odpoved izvedena po zakonsko določenem postopku, odpovedni razlog pa je bil utemeljen, morebitna kršitev 91. člena ZSDU sama po sebi na zakonitost odpovedi ne more vplivati.
Toženka je bila pri izbiri presežnega delavca omejena le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena ZDR-1 neveljavna.
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in ponuditi dokaze, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko, česar pa tožnik ni storil.
delna sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper sodbo - pravni interes - zavrženje pritožbe
Ker je toženka (delno) pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo (delno) sodbo, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ki ga je toženka pripoznala. Tožnica zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je sama zahtevala od sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 352. členom ZPP).
odmera pravdnih stroškov - sklep o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - končni uspeh strank - plačilo DDV - obračun odvetniške storitve - zavezanec za plačilo DDV
Odločitev o povračilu potrebnih stroškov postopka, ki jo sodišče izda v obliki sklepa, v razmerju med sodiščem in stranko, ki je do povračila stroškov upravičena po prvem odstavku 155. člena ZPP, ni del sistema DDV. Kako je pravdna stranka v zvezi s plačilom DDV od odvetniških storitev uravnala svoje obveznosti iz naslova plačila DDV in ali ima možnost DDV odbiti, v zvezi z odločbo o odmeri pravdnih stroškov ni pomembno, saj ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti, oziroma bi to lahko storila po 63. členu ZDDV-1.