CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00092122
ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9, 5/2-10, 81, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 243.
avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - pravica reproduciranja avtorskega dela - izvedensko mnenje - prepovedni zahtevek - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - dogovorjena cena - običajen avtorski honorar - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - primerna civilna kazen - huda malomarnost - zavrnitev dokaznega predloga
Če sta pravdni stranki že poslovno sodelovali glede podobnega izkoriščanja pravic, je takrat dogovorjeno plačilo najboljše merilo za ovrednotenje prikrajšanja pri nedovoljenem izkoriščanju. Res je, da pravdni stranki nista sklenili avtorske pogodbe, vendar je tekom njunega poslovnega sodelovanja tožnik očitno dopuščal, da toženka svoje poslovalnice opremlja z elementi, nad katerimi ima avtorsko pravico tožnik. Za to (ter za svoje siceršnje projektantske, nadzorne in koordinacijske storitve) je prejemal tudi plačilo, in sicer za vse skupaj v višini 10 % od vrednosti investicije v posamezno poslovalnico. V taki situaciji se primerne odškodnine ne določi po eni izmed metod za ugotavljanje običajnega honorarja, ampak je potrebno ugotoviti, kolikšen del dogovorjenega honorarja je oziroma bi predstavljalo nadomestilo za zakonito uporabo.
Eno izmed pomembnih meril pri določanju višine civilne kazni je tudi to, kako visok je avtorski honorar: če je ta manjši, bo utemeljeno višje povečanje, če je razmeroma velik, pa bo povišanje nižje. Ker je v obravnavani zadevi avtorski honorar za uporabo tožnikovih elementov v 12 poslovalnicah po vsej Sloveniji sorazmerno nizek, je ustrezno, da je civilna kazen izrečena ob upoštevanju zgornjega odstotka izrečenih civilnih kazni v primerljivih zadevah.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožnikova avtorska pravica kršena, bi moralo (brez ugotavljanja, ali obstoji nevarnost za ponovno kršitev avtorske pravice) izreči tudi prepoved izvajanja bodočih kršitev.
Postavljeni zahtevek je v zvezi s prvotnim zahtevkom in izvira iz istega zatrjevanega dogajanja med pravdnima strankama in temelji na istih dokaznih predlogih, zato je pritožbeno sodišče mnenja, da bo sporno razmerje med strankama z dovolitvijo spremembe tožbe razrešeno hitreje in z manj stroški, kot če bo moral tožnik vlagati novo tožbo.
BANČNO JAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00092087
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 5, 6, 88.
dolgoročni kredit v CHF - delna sodba - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - valutna klavzula v CHF - sodna praksa SEU - novejša sodna praksa - uporaba ZVPot - euro skladna razlaga prava - konverzija terjatev - dokazna ocena sodišča
Sodišče prve stopnje je kot precedenčni pravni vir pravilno upoštevalo, povzelo in sledilo stališčem iz sodbe VSRS II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023. Vrhovno sodišče ima kot najvišje sodišče v državi položaj precedenčnega sodišča, v pristojnosti katerega so mehanizmi za zagotavljanje enotne sodne prakse in s tem za zagotavljanje enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). V nadaljnjem razvoju sodne prakse so bila namreč po odločbah Ustavnega sodišča RS in v njih zavzetih stališčih o ustavnopravnih vidikih, povezanih s presojo ničnostnih zahtevkov, in upoštevaje nadaljnjo prakso SEU prej sprejeta stališča revidirana in nadgrajena z novimi izhodišči, katerih bistvo je v: - zaostreni vsebini pojasnilne dolžnosti, zlasti glede na konkretna pogodbena bremena v potrošnikovem življenju; - stališču, da so razlogi v štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki utemeljujejo sklep o nepoštenosti pogodbenega pogoja, določeni alternativno; - razlikovanju med (ne)napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih oscilacij valutnega para na drugi strani; ter - vzpostavljeni povezavi med pojasnilno dolžnostjo in nepoštenostjo pogodbenega pogoja, tako da izpolnjena pojasnilna dolžnost ni več njegova predpostavka, temveč njegov bistveni del.
Toženka je sicer zatrjevala, da je preverjala kreditno sposobnost tožencev z izračuni fiktivnih obrokov, povečanih za 17,6 % oziroma celo do 30 %, vendar je bilo prav po zaslišanju bančnega uslužbenca, zlasti pa po zaslišanju prvega tožnika in drugih komitentov toženke ugotovljeno, da niti o teh izračunih toženka potrošnikov ni ustrezno informirala.
Toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti glede glavnega pogodbenega pogoja, zato vključitev klavzule zamenljivosti v izpodbijano pogodbo (in njeno kasnejše pozivanje k uresničitvi te klavzule) v konkretnem primeru ne more vplivati na presojo o veljavnosti izpodbijanih pravnih poslov.
OZ člen 168, 168/1, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/1.
odškodnina za materialno škodo - presoja višine odškodnine za nematerialno škodo - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trajanje zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija - odločanje o stroških po načelu uspeha
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju izvedenke medicinske stroke, da tožnik lahko zaradi trajnih posledic predmetne poškodbe vse običajne življenjske aktivnosti opravlja enako dobro, kot jih je pred poškodbo, in je zato tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zavrnilo.
Toženka utemeljeno opozarja, da je sodišče pri izračunu nepravilno najprej upoštevalo že plačani in valorizirani znesek ter šele nato sokrivdo tožnika in je s tem nepravilno uporabilo materialno pravo.
Pritožbene navedbe, da ta ali ona pritožnikova ravnanja otrok ne bi mogla spraviti v stisko, ju ogrožati ter vzbujati v njiju občutka krivde ali usmiljenosti, so nedopustno projiciranje pritožnikovih stališč in nazorov na otroka ter enostransko določanje, ob katerih njegovih ravnanjih se otroka »smeta« počutiti ogroženo, neprijetno oziroma v stiski. Z drugimi besedami, pritožnik skuša odločati o tem, kaj se lahko in kaj se ne sme ali ne more dogajati v psihi drugih oseb, v tem primeru njegovih otrok.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091229
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 286b.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - pravica do izjave - izvedensko mnenje - takojšnje grajanje procesne kršitve - nevarnost za življenje in zdravje
Pritožba ima sicer prav, da sámo dejstvo diagnosticirane duševne motnje, pomanjkanja uvida in opuščanja terapije samo po sebi še ne zadošča za sklep o hudem ogrožanju zdravja v smislu 39. člena ZDZdr. Vendar je sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotovilo tudi druge okoliščine: o nepovratnih strukturnih spremembah v možganih, toksičnem dogajanju v možganih, ki pušča posledice predvsem na kognitivnih sposobnostih, kronifikaciji bolezni in posledični hudi invalidnosti, s katerimi se pritožba konkretizirano sploh ne sooči. Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.
začasna odredba v družinskih zadevah - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - odklanjanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/2, 7, 7/1.
odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetnika - stroški postopka - vrednost spora - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - materialno sosporništvo - zastopanje več oseb - odgovor na tožbo
Toženki je v postopku res zastopal isti pooblaščenec, ki je zanju vložil enoten odgovor na tožbo, a to v konkretni zadevi ni vplivalo na višino njegove nagrade.
Zahtevki z istovrstno dejansko podlago kljub morebitnemu skupnemu obravnavanju ohranijo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Prvi odstavek 7. člena OT predvideva povišanje vrednosti storitve le v primeru materialnega sosporništva, ki v tej zadevi ni podano.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 49.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca - potni stroški - nestrinjanje z dokazno oceno
Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
določitev preživnine - višina preživnine za otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - starševski dodatek - otroški dodatek - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Starševski dodatek se ne všteva v otrokove potrebe in ne zmanjšuje preživninske obveznosti staršev. Namenjen je kritju stroškov v prvem letu otrokovega življenja. Do njega pa je upravičen starš, ki ne prejema nadomestila plače.
Določitev preživnine ne temelji na natančnem matematičnem izračunu, ampak predstavlja oceno potrebnih stroškov za otrokovo preživljanje. Mesečni izdatki niso ves čas enaki; od meseca do meseca se bolj ali manj razlikujejo, zato jih ni mogoče natančno določiti niti za preteklo, kaj šele za prihodnje obdobje. Vrednotenje otrokovih potreb pa mora temeljiti na realni oceni potrebnih izdatkov.
Čeprav so materini dohodki nižji (njen kredit ni namenjen reševanju stanovanjskega problema, zato se ga pri določitvi višine preživnine ne upošteva), je glede na dejstvo, da je breme varstva in vzgoje pretežno na očetu, primerno, da starša nosita vsak (približno) polovico preživninskega bremena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00093192
ZPP-E člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 9, 35, 35/1, 42, 207, 208, 210, 210/2, 211, 211/2. OZ-UPB1 člen 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310.
sodni depozit - pravica do izjave - prodajna pogodba za nepremičnino - dolžniška zamuda - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo konktradiktornosti - pogoji za sodni depozit - postopek sodnega depozita - način izpolnitve obveznosti - položitev stvari pri sodišču
Sodišče prve stopnje je o predlogu predlagatelja za sodni depozit z izpodbijanim sklepom sicer res odločilo, brez da bi nasprotnemu udeležencu predhodno vročilo predlog z namenom, da se o njem izjavi. Glede na dikcijo 211. člena ZNP-11 pa zaradi navedenega ni zašlo v že zgoraj navedeno procesno kršitev.
ZPP člen 155, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/3.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dedovanju - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - časovne meje pravnomočnosti - postopek osebnega stečaja - sklepčnost tožbe - neplačevitost dolžnika - potrebni stroški
Za presojo, ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe, je odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za njeno izdajo, to pa je bil trenutek, ko se je iztekel rok za odgovor na tožbo. Do takrat je imel namreč toženec še možnost odgovoriti na tožbo in navajati dejstva. Takrat so nastopili zamudni učinki opustitve vložitve odgovora, to pa je tudi trenutek, na katerega se navezujejo časovne meje pravnomočnosti sodb izdanih na podlagi 318. člena ZPP. Nepomembno je zato dejstvo, da je bila zamudna sodba izdana kasneje, to je v času, ko je bil zoper toženca že začet postopek osebnega stečaja.
Tožnik vse od leta 2008, kljub sproženemu izvršilnemu postopku, svoje terjatve v večjem delu ni uspel poplačati, kar nedvomno omogoča zaključek, da je tožnikov dolžnik neplačevit in njegovo premoženje za poplačilo terjatve ne zadošča; s tem, ko se je odpovedal dedovanju, pa je onemogočil njegovo povečanje.
sklep o pravdnih stroških - izvršljivost izreka odločbe - smrt stranke - pooblaščenec
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni izvršljiv, ker v njem ni navedena številka transakcijskega računa toženca.
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 100, 101, 101/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 9, 15, 21, 61. DZ člen 240, 241, 242, 244, 244/2.
otrokovo običajno prebivališče - mednarodna pristojnost - skrbništvo nad mladoletno osebo - prenos pristojnosti - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - omejitev skrbniških pravic
Nadalje je zmotno sklicevanje predlagatelja na določbe Haaške konvencije iz leta 1996. Pritožbeno sodišče pojasnjuje da Bruseljska uredba IIa v 61. členu izrecno določa, da ima ta uredba v razmerju do Haaške konvencije iz leta 1996 prednost pri uporabi (kar pomeni, da se uporablja uredba, ne pa konvencija), če ima otrok običajno prebivališče na območju države članice EU. V obravnavani zadevi je imela mld. A. A. ob začetku postopka (leta 2021) običajno prebivališče v Sloveniji, ki je država članica EU, zato se uporabijo določbe o mednarodni pristojnosti, ki jih vsebuje Bruseljska uredba IIa, ne pa določbe o mednarodni pristojnosti, ki jih vsebuje Haaška konvencija iz leta 1996. Enako velja za vprašanje priznanja izvršitve odločb iz ene države članice v drugi državi članici.
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se določba 15. člena Bruseljske uredbe IIa uporabi zgolj izjemoma (kot izhaja že iz same dikcije omenjenega člena), kar že samo po sebi pomeni, da jo je treba ozko razlagati. Poleg tega iz besedila 15. člena Bruseljske uredbe IIa izhaja, da sodišče, ki vodi postopek, ni dolžno prekiniti postopka, ampak zgolj lahko prekine. Ne glede na navedeno sodišče druge stopnje meni, da pogoj za prekinitev in prenos pristojnosti na sodišče druge države članice v obravnavani zadevi ni podan, saj že pogoji iz prvega odstavka 15. člena niso izpolnjeni. Pravna teorija navedeno pravilo razlaga v smislu, da mora biti prenos pristojnosti v otrokovo korist oziroma, da se naj prenos pristojnosti izvede zgolj, če lahko sodišče druge države članice bolje zaščiti otrokovo korist, pri tem pa teorija izpostavlja, da lahko bolje zaščiti otrokovo korist tisto sodišče, ki je z zadevo posebej blizu povezano ali če govorijo razlogi razumevanja jezika drugega sodišča posebej za to, da o zadevi odloča sodišče druge države članice.
ZPP člen 155, 155/1, 161, 161/1, 163, 163/4, 191, 191/3.
odmera pravdnih stroškov - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - naknadno sosporništvo na aktivni strani - potrebni stroški postopka - deljena odgovornost za plačilo pravdnih stroškov - deljena odgovornost - solidarna odgovornost
Kdor se pridruži tožbi, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. Že opravljena dejanja v postopku so mu lahko tako v korist, kot tudi v morebitno škodo. To pomeni, da mora tudi v primeru, ko s tožbenim zahtevkom ne uspe, nasprotni stranki povrniti tudi tiste stroške, ki so nastali, še preden se je pridružil prvotni tožnici.
Odločanje o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP poteka v dveh fazah, in sicer v končni odločbi o glavni stvari sodišče odloči o stroških postopka zgolj po podlagi, o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe. Slednji pomeni zgolj odmero stroškov oziroma njihov končni izračun, ki pa mora biti oblikovan tako, da ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3. URS člen 26, 32, 42.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - kvalificirana protipravnost - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - COVID-19 - omejitev gibanja
Tožba je bila vložena na podlagi 26. člena URS, ki ureja odškodninsko odgovornost države za delovanje državnih organov, zato so neutemeljena nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo ukvarjati s sorazmernostjo in nujnostjo sprejetih ukrepov. Država je s temi odloki posegla v pravico do gibanja in združevanja ljudi, zato so tudi ti akti lahko predmet presoje njene odškodninske odškodninske odgovornosti v smislu, ali so bili ukrepi sorazmerni, oziroma ali je vlada z njihovim sprejemom in izvrševanjem presegla svoja pooblastila.
Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je zakonodajna (normativna) protipravnost podana tudi, kadar bi določen predpis zaradi zagotovitve ustavnih pravic moral biti izdan, pa ni bil. V zvezi s tem je tudi pravilno ugotovilo, da razglasitev določenega predpisa kot neustavnega, še nujno ne pomeni kvalificirane protipravnosti, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti države za delovanje njenih organov po 26. členu URS, temveč je ta podana, če gre za najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
V obravnavani zadevi so okoliščine primera bistveno drugačne, saj je nastopila epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV, ki je zahtevala ukrepanje države. V tem primeru je bila v ospredju skrb države za zdravje prebivalstva, in sta sta si tako v določenem trenutku nasproti stali ta pravica ter ustavni pravici do gibanja in združevanja.
OZ člen 49, 49/3. ZPP člen 287, 287/2, 338, 338/2.
prevara - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - odločilno dejstvo
V pritožbi neutemeljeno vztraja pri pravni relevantnosti morebitne goljufije za obstoj oziroma veljavnost pogodbenega razmerja med tožnico (kreditodajalko) in tožencem (kreditojemalcem). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prevara toženca s strani tretjih oseb – tudi če je podana – ne vpliva na dejstvo, da je kreditno pogodbo po veljavnem protokolu podpisal in obveznost prevzel toženec, kar je slednji tudi priznal.
Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi prevara s strani tretjih na veljavnost pogodbe vplivala le, če bi tožnica ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti (prim. tretji odstavek 49. člena Obligacijskega zakonika), česar pa toženec ni trdil.
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 5, 7, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - kršitev pravice do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - verjeten izkaz predpostavk - razveljavitev odločbe
Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v fazi ugovornega postopka zaključek o verjetnem obstoju ogroženosti otrok utemeljilo z navedbam očeta, ki jih je dokazoval s svojo izpovedbo ter svojo pisno izjavo ter z zapisniki CSD. Iz zapisnikov izhaja, da je bil vedno na CSD prisoten le oče, ki je izjavljal o dogajanju v družini, o tem, kar sta mu govorila otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSM00092797
ZPP-E člen 339, 339/2, 339/2-8. ZSKZ člen 14, 14/1. ZKZ-73 člen 2, 3, 3/1, 3/2. URS člen 22, 25.
pravica do izjave - kršitev načela konktradiktornosti - kmetijska zemljišča - izpodbojna domneva - zemljiški kataster - zemljiška knjiga - dejanska raba zemljišč - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev izvedbe dokaza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo dokazne predloge toženke po ogledu in postavitvi izvedenca kmetijske in gradbene stroke, s katerimi toženka izpodbija domnevo, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, toženki kršilo pravico do izjave in s tem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ponovni predlog za oprostitev - spremenjene okoliščine - pravilo ne bis in idem
Skladno s sodno prakso ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev za isto procesno dejanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove, spremenjene okoliščine, ki predlagatelju onemogočajo plačilo sodne takse. Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti in izkazati tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki so bile drugačne/slabše od tistih, ki so bile že ugotovljene), ki bi opravičevale taksno oprostitev oziroma dodaten odlog plačila sodne takse.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, na podlagi primerjave trditev v novem predlogu in okoliščin, ki so bile v postopku že ugotovljene, tožnica ni zatrjevala in dokazovala nobene spremenjene nove okoliščine, ki bi upravičevala ponovno vsebinsko odločanje oziroma oprostitev ali dodatni odlog plačila sodne takse.