Javno naročilo male vrednosti je eden izmed najpogosteje uporabljenih postopkov v praksi javnega naročanja, saj omogoča hitro in učinkovito izvedbo naročil manjšega obsega. Kljub poenostavljeni obliki pa je treba upoštevati številna pravila, ki zagotavljajo zakonitost, transparentnost in konkurenčnost postopka.

Vrednostne meje za javno naročilo male vrednosti

Za javno naročilo male vrednosti veljajo finančni pragovi, določeni v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3). Na splošnem področju velja, da naročilo, katerega vrednost ne presega 40.000 evrov brez DDV za blago in storitve (ter 80.000 evrov za gradnje), lahko izvedemo po poenostavljenem postopku male vrednosti. Ta postopek ne vključuje obveznosti objave v Uradnem listu EU, temveč le na portalu javnih naročil.

Kako poteka oddaja javnega naročila male vrednosti?

Postopek vključuje pripravo povabila k oddaji ponudbe, ki se objavi na portalu javnih naročil. V njem morajo biti jasno navedeni pogoji za sodelovanje, merila za izbor in ostali podatki, pomembni za pripravo veljavne ponudbe. Če naročnik želi vključiti tudi pogajanja, mora to izrecno navesti že v objavi.

Finančna zavarovanja pri javnih naročilih male vrednosti

Glede na predmet naročila in povezana tveganja lahko naročnik zahteva finančna zavarovanja, kot so bančne garancije ali zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Uredba o finančnih zavarovanjih navaja, da takšno zavarovanje pri manjših naročilih ni nujno, razen če je to upravičeno glede na konkretna tveganja (npr. časovna občutljivost izvedbe ali posebni pogoji pogodbe).

Ne glede na to, da gre za poenostavljen postopek, mora naročnik pri javnem naročilu male vrednosti dosledno spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kot so:

• načelo gospodarnosti,
• načelo učinkovitosti,
• načelo transparentnosti,
• načelo enake obravnave ponudnikov.

Obenem mora naročnik voditi evidenco o izvedenem postopku in zagotoviti, da so vsi koraki ustrezno dokumentirani.

Kaj pa, če se kasneje ugotovi, da izbrani ponudnik ni bil kvalificiran?

Če naročnik po podpisu pogodbe ugotovi, da ponudnik ni izpolnjeval zahtevanih pogojev – na primer, da je podal neresnične izjave – lahko naročnik pogodbo razdre. ZJN-3 v 96. členu določa, da je mogoče odstopiti od pogodbe, če bi moral biti ponudnik izločen, a tega naročnik ob oddaji naročila ni vedel.

V hujših primerih lahko pride tudi do sankcij, kot je izločitev ponudnika iz postopkov javnega naročanja za določeno obdobje (112. člen ZJN-3).

Pomembnost revizijskih mehanizmov

Tudi v postopkih, kjer gre za javna naročila male vrednosti, velja možnost revizije postopka. Vsak ponudnik, ki meni, da so bila kršena pravila postopka, ima pravico vložiti zahtevek za revizijo. Naročnik mora zato zagotoviti visoko raven transparentnosti in sledljivosti celotnega postopka – od objave povabila do odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Odgovornost in skrbnost pri javnem naročilu male vrednosti

Čeprav je javno naročilo male vrednosti poenostavljen postopek, to ne pomeni, da je manj odgovoren. Nasprotno – zahteva visoko stopnjo natančnosti pri pripravi dokumentacije, spoštovanje zakonskih določil ter dosledno upoštevanje vseh postopkovnih in vsebinskih pravil.

Pravilno izpeljan postopek naročila male vrednosti lahko javnim institucijam prinese učinkovito rešitev za njihove potrebe, ponudnikom pa poštene možnosti za pridobivanje poslov.