krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tudi dolžnik, ki sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne nasprotuje, za opravljanje izvršbe pa se ne strinja s krajevno pristojnostjo sodišča, ki jo napove Centralni oddelek za verodostojno listino, mora ugovor krajevne pristojnosti podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V takšnem primeru v ugovoru nasprotuje samo krajevni pristojnosti sodišča, ki bi naj opravilo izvršbo (šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060569
ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11. ODZ paragraf 934. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 37, 37/1. ZZK člen 22. ZZK-1 člen 33.
darilna pogodba - pravila ODZ - realen kontrakt - izročitev darila - poslovna sposobnost - procesna sposobnost
Čeprav se poslovna sposobnost in s tem procesna sposobnost polnoletnih oseb domneva, mora sodišče na njen obstoj paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče iz okoliščin posameznega primera posumi na pomanjkanje poslovne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine (ne)sposobnosti.
V skladu s pravnim pravilom paragrafa 934 ODZ, ki je veljal v času sklepanja darilne pogodbe, je darilna pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da za njeno veljavnost ne zadošča le soglasje pogodbenih strank, temveč mora biti darilo obdarjencu tudi izročeno v posest.
varstvo uporabe vode – motenje posesti – dokazna prekluzija – prepozen dokazni predlog
Ker voda ni stvar, na kateri bi bila posest mogoča, se posestno varstvo uporabe vode uresničuje tako, da se zahteva varstvo posesti na stvari, v katerih se voda uporablja na primer na hiši ali zemljišču.
Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP res predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka, ni pa njen namen, da pravdne stranke kopičijo dokazne predloge za vsak primer. Omejitev iz že citiranega 2. dostavka 286. člena ZPP ima za stranko lahko učinek samo pod predpostavko, da novega dokaza brez svoje krivde ni navedla na prvem naroku.
upnik kot upravičen predlagatelj izdaje dodatnega sklepa o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka – pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju –
Upnik res ni stranka zapuščinskega postopka, kar pa ne pomeni, da ni upravičen predlagatelj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Določba 221. člena ZD namreč ne omejuje kroga upravičenih predlagateljev le na dediče oziroma stranke zapuščinskega postopka, temveč lahko izdajo predlaga vsaka prizadeta oseba, torej tudi upnik.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - darilna pogodba - kredit - zmanjšanje premoženja - izvršba - neučinkovanje pogodbe do upnika
Ker je torej prav sporno pravno dejanje predstavljalo odločilno zmanjšanje njegovega premoženja, zaradi katerega se tožeča stranka niti v izvršbi ne more poplačati, je bil njen zahtevek za izpodbijanje konkretnega dejanja utemeljen. Preostalo dolžnikovo premoženje je sestavljeno iz idealnih deležev na številnih drugih zemljiščih in je zato vnovčevanje takega premoženja ne le izrazito težavno, temveč je zaradi drobitve kmetijskih in gozdnih zemljišč izid izvršilnega postopka na to premoženje z vidika višine dosežene kupnine močno vprašljiv. Pritožba torej utemeljeno opozarja, da gre za „nekvalitetno“ premoženje, katerega prava vrednost se lahko pokaže šele v primeru dejanske prodaje, ne pa za likvidno premoženje, ki bi upniku zanesljivo lahko omogočilo poplačilo.
ničnost pogodbe – kondikcijski zahtevek – ugasnitev pravice
Ugotavljanja ničnosti pogodbe ni mogoče ločiti od njenih posledic (uveljavljanja kondikcijskih zahtevkov) in ju obravnavati po različnih pravnih režimih. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, tudi ne ugasne pravica do vrnitve tega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi nične pogodbe.
napotitev na pravdo – spor med dediči – obseg zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – zastaranje tožbe
Ker ni sporno, da je zapustnik za časa življenja z darilom razpolagal v korist svoje žene, ne gre za spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Ker v zvezi s tem ni razvidno, da bi šlo za spor o kakšnem dejstvu, za prekinitev zapuščinske obravnave ni podlage.
pobot - pobotanje terjatev - obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi - nova dejstva in dokazi po razveljavitvi sodbe - procesni ugovor pobota
Toženec v prvem sojenju svoje nasprotne terjatve ni ustrezno procesno izjavil z ugovorom zaradi pobota. Kadar pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, je v drugem odstavku 362. člena ZPP določeno, da smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Ta zakonska določba torej stranke časovno omejuje le glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ne velja pa za druge institute, tudi ne glede procesnega ugovora pobota. V okviru že v prvem postopku podane dejstvene in dokazne podlage je torej dopusten pobotni ugovor tudi v ponovnem sojenju.
OZ člen 376, 1060. ZIZ člen 197, 198, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 208/2. ZPP člen 337, 337/1, 366. Odvetniška tarifa tar. št. 18, 18/1, 27, 27/6.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu – poplačilo upnikove terjatve – izpodbijanje terjatev – razdelitveni narok – obračun upnikove terjatve – vrstni red terjatev – prednost pri poplačilu
V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko osebe, povabljene na razdelitveni narok, samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila, na kar jih sodišče opozori že v vabilu na narok. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da lahko najkasneje na razdelitvenem naroku te osebe ugovarjajo tudi obračunu, ki ga je opravilo sodišče, za njihovo terjatev.
ZZK-1 člen 5, 124, 131, 131/1, 147, 148, 148/1. ZIZ člen 168.
zaznamba sklepa o izvršbi - listina primerna za vpis lastninske pravice - vknjižena lastninska pravica - lastništvo nepremičnine
Dolžnik ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka (ki se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino – sklep o izvršbi, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. in 133/1. člen ZZK -1) v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik nepremičnine, pri kateri je bil predlagan vpis zaznambe izvršbe, torej obravnavani vpis po stanju zemljiške knjige ni bil dovoljen. Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na 168. člen ZIZ zato v tem postopku niso relevantne, saj vpis lastninske pravice pri parceli 4620/20 k.o. B. na dolžnika po tem zakonskem določilu (še) ni bil opravljen.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena s prodajo poslovnega deleža
Tožnik ni trdil, da toženka prodaja oziroma, da namerava prodati ali obremeniti poslovni delež, temveč da mu je večkrat omenila "da bo, če bo treba poskrbela, da ne bo nič dobil in bo poslovni delež odtujila", kar ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja nevarnosti po 2. odst. 272. člena ZIZ. Ni trdil, da bi že potekala pogajanja ali kakršnikoli dogovori za prodajo poslovnega deleža in tudi ne, da bi mu toženka grozila, da namerava poslovni delež prodati. Nakazovanje možnosti prodaje v bodoče ne nudi podlage za pritožnikovo prikazovanje, da je dokazal verjetnost obstoja nevarnosti.
pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pripoznava dolga po 364. členu OZ je mogoča samo, dokler terjatev ni zastarana. Ko je terjatev zastarana, pa nastopijo enaki učinki – pretrganje zastaranja samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo po 341. členu OZ (pisna oblika; enake učinke kot pisna izjava ima tudi zastava, dana za zastarano terjatev, ali kakšno drugo zavarovanje).
ZPP člen 112, 112/2, 286b, 451, 452, 453. ZIZ člen 40, 40/1.
rok za vložitev pripravljalne vloge v sporu majhne vrednosti – spor majhne vrednosti – pripravljalna vloga
Rok za vložitev vloge, s katero stranka odgovarja na navedbe nasprotne stranke, ne teče od vročitve vloge, temveč od dne, ko je sodišče stranki vročilo poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozorilo na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti.
Zakon ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v sporih majhne vrednosti (ki so specifične narave), možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke.
ZJC člen 8, 16, 19. ZGJS člen 3, 32, 33, 39, 53. ZOR člen 154.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – opustitveno ravnanje - vzročna zveza – odgovornost koncedenta – pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti – odgovornost upravljavca cest – poškodbe na ledu – poledenel in zasnežen pločnik – načelo varstva oškodovanca
Pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti, ki je nejasen pravni pojem, je treba razlagati v skladu z načelom varstva oškodovanca na eni strani in v skladu s primarno odgovornostjo občine za varno stanje cest na drugi strani.
služnosti – stvarna služnost – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – usucapio libertatis – zastaranje služnosti – subjektivna prvina
Pri osvoboditvi služnosti (usucapio libertatis) za razliko od primera zastaranja služnosti ni mogoče sprejeti apriornega stališča, da služnost, ki se izvršuje v manjšem obsegu od njene vsebine, po preteku treh let delno preneha.
Določila 55. točke PGU ni mogoče razumeti na način, da pravica do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude sploh ne zapade (oz. zapade kadarkoli), če končni obračun ni izdelan. V takem primeru se pač upošteva datum dejanskega prevzema del kot datum, do katerega mora naročnik izvajalcu sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
OZ člen 6, 138, 147, 171, 179, 180. ZPP člen 313, 313/2, 354, 354/2.
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – silobran – sočasnost napada – sorazmernost obrambe – prispevek oškodovanca – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega – paricijski rok – odgovornost delodajalca za delavca – odgovornost lastnika lokala za izbiro redarja
Tudi če je tožnik toženca v lokalu napadel ter mu grozil in ga žalil, je med takšnim ravnanjem tožnika ter škodnim dogodkom vendarle časovna distanca. Do napada toženca na tožnika je prišlo kasneje, ko je napad tožnika (tako fizični kot verbalni) že prenehal, razen tega pa je bil kasneje tožnik že fizično obvladan in odstranjen iz lokala in ni bilo nobene potrebe po kakršnemkoli posredovanju pritožnika, ki je brez upravičenega razloga šel za že odpeljanim tožnikom iz lokala, še najmanj pa seveda potrebe po izvršitvi izjemno krutega napada na telesno tudi šibkejšega in za razliko od njega borilnih veščin neveščega tožnika, ko ga je zunaj ležečega brcnil v glavo. Zato ni potrebnega časovno – dogodkovnega sosledja, kot tudi ne objektivnih okoliščin, ki bi kazale na ravnanje v silobranu ali tožnikov soprispevek.
Tudi če je lastnik lokala sodeloval pri izbiri redarja in se razumljivo odločal za takšne, ki so obvladali tudi borilne veščine, ali kasneje kot skrben lastnik lokala celo opazoval oziroma nadziral, kako ta opravlja svoje delo, ni imel razloga, da bi tožencu prepovedal ali onemogočil še naprej opravljati redarsko službo v lokalu, če ta ni že kdaj prej ravnal neprimerno pri izvrševanju redarske službe in bil zato osebnostno neprimeren opravljati to delo.
Delodajalec objektivno odgovarja za krivdno ravnanje svojega delavca v zvezi z delom.
protipravno ravnanje policistov - prekoračena sila – neobstoj povoda za napad – izključitev soprispevka oškodovanca – splošno znano dejstvo
Tožnik v času škodnega dogodka ni več dajal povoda za napad policistov, saj se ni več upiral ali motil javnega reda in miru. Zato je prekoračena in nepotrebna uporaba sile ustrezna dejanska podlaga za materialno pravno pravilno ugotovitev o protipravnem ravnanju obeh policistov in za izključitev tožnikovega soprispevka k nastali mu škodi.
Splošno znano dejstvo je tista okoliščina, ki je znana širšemu in nedoločenemu krogu ljudi v določenem času in okolju, kjer se opravlja sojenje (širša notornost, ki se uporablja v sodni praksi kot ustrezna in uporabljiva definicija tega pravnega standarda). Kakšni so prispevki, ki ločijo bruto znesek dohodka od neto zneska, pa je predmet konkretne zakonodajne ureditve, ki vendarle ni splošno znana, po drugi strani pa gre za konkreten oz. individualiziran izračun ob podanih posamičnih konkretnih parametrih, ki jih predstavljajo podatki o odmernih osnovnih in davčnih stopnjah.
pobot v pravdi – pobotni ugovor – litispendenca – združitev postopkov – odločitev o pobotnem ugovoru – učinek pobotnega ugovora
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu s 3. odstavkom 189. člena ZPP, po katerem se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Navedeno velja tudi za ugovor pobotanja v pravdi, saj o njem odloča sodišče z učinkom pravnomočnosti v izreku sodbe. Ugovori v tej smeri, da v primeru pobota ne gre za litispendenco, so zato neutemeljeni, saj sta tako teorija in sodna praksa pri nas enotni, da ustvari litispendenco tudi ugovor pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP.
72. člen ZOR ureja obličnost, t.j. določa načine, na katere se zagotovi oblika, če jo bodisi zahteva zakon bodisi se stranki zanjo sami odločita. Najpogostejša in običajna oblika je listina, na kateri je zapisana vsebina pogodbe, ki jo stranki podpišeta (1., 2. in 3. odstavek 72. člena ZOR). 4. odstavek 72. člena ZOR pa ureja drugačno dejansko situacijo, ko stranki obličnosti nista zagotovili na način, kot je določen v prvih treh odstavkih, ko torej nista napravili listine z zapisom pogodbe. Določilo 4. odstavka zato ne pride v poštev v primerih, ko sta stranki napravili listino o pogodbi in je iz dejanskih okoliščin primera razvidno, da sta jo nedvomno imeli namen podpisati, in pri tem tudi nista bili na kakršenkoli način ovirani. V takšnem primeru bi bilo treba (za sklenitev pogodbe) to listino pač podpisati, kot to določa 1. odstavek 72. člena ZOR.