ZZVZZ člen 48, 48/1, 48/2-3, 58. ZDavP -2 člen 126, 126/5. OZ člen 376.
plačilo prispevkov – zakonske zamudne obresti
Odločitev sodišča prve stopnje, da tečejo zakonske zamudne obresti od posameznega zneska od nekega datuma dalje do plačila, je pravilna, saj pomeni, da tečejo do plačila take obresti, ki so v skladu z zakonom, upoštevajoč celotno zakonsko ureditev obresti, tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo, in ne le obrestno mero.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, tako da se predlog za obnovo postopka, ki ga vloži stranka sama, ne da bi izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zavrže.
Dopolnilno mnenje invalidske komisije, ki ga je pridobilo sodišče, da tožnik za svoje delo ni zmožen, zmožen je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu, ki se bo opravljalo pretežno sede, kar ustreza razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do premestitve, je obsežno in temeljito, skladno z mnenji invalidskih komisij, pridobljenimi v predsodnem postopku, in z izvidi lečečih specialistov ter na podlagi osebnega pregleda tožnika podano v ustrezni strokovni sestavi specialistov, na takšno mnenje pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo, ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
ZDSS-1 člen 40. ZPP člen 279.b. ZDR člen 130, 204. SKPgd člen 43. OZ člen 376. ZOR člen 277.
vzorčni postopek – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – plača – del plače iz naslova uspešnosti poslovanja – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo po izvedenem vzorčnem postopku po 40. členu ZDSS-1 oz. po enakih določbah 279.b člena ZPP. Iz tega razloga se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na dejanske in pravne ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočni sodbi, izdani v vzorčnem postopku, ki so v bistvenih točkah povzeta tudi v razlogih izpodbijane sodbe, in zato posebej ne odgovarja na pritožbene ugovore, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih pritožba ponovno izpostavlja.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/2, 21. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 187, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost – pokojninska osnova – doba, dopolnjena v tujini
Toženec je tožniku pri odmeri invalidske pokojnine za odmero nadomestila za invalidnost pravilno upošteval le pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, saj bi se doba v BIH upoštevala le za ugotavljanje pogojev za priznanje pravice, doba, dopolnjena v Nemčiji kot tretji državi, pa le v primeru, če niti s seštevanjem dob, dopolnjenih v Sloveniji in BIH, ne bi izpolnjeval pogojev za pridobitev dajatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DAVKI – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064422
OZ člen 949. ZDDV-1 člen 62, 63.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – namen premoženjskega zavarovanja – odbitek DDV – nastanek pravice do odbitka DDV – obseg pravice do odbitka DDV
ZDDV-1 določa, da nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec ima tedaj pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, pri čemer se v konkretnem primeru niti ne zatrjuje, kdaj naj bi prišlo do nabave blaga oziroma izpolnitve drugih pogojev do odbitka DDV.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – izostanek z dela – dokazovanje – sodni izvedenec – zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri se tožnici očita, da je namerno oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je bistveno vprašanje, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje v spornem obdobju oziroma ali je njeno zdravstveno stanje vplivalo na njeno zmožnost razumevanja.
URS člen 33, 125, 156. ZS člen 3. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 276, 277. OZ člen 378.
bivši vojaški zavarovanci – zamudne obresti
Ker 2. odstavek 15. člena ZPIZVZ, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo, upravičencem v primeru priznanja in izplačila predčasne ali starostne pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1, 276/2, 276/4. OZ člen 132. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 187, 286, 286/1, 286/4, 337.
pravno priznana škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik, ki je navajal, da mu je toženec od leta 1997 zaradi nepravilnega obračuna pokojnine povzročal trpljenje in duševne bolečine, kar je negativno vplivalo na njegovo počutje ter odnose z družinskimi člani, s tem v zvezi pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ni dokazal obstoja pravno priznane škode, zato ni upravičen do vtoževane odškodnine.
Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069309
ZOR člen 273, 273/5, 636, 640, 1107, 1107/3. ZPP člen 285, 286. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 119.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatno naročena dela - pogodbena kazen - uzance - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor - prekluzija
Glede na to, da po 4. členu Pogodbe A7 predstavljajo sestavne dele pogodbe tudi vsi tisti pismeni dogovori in zapisniške zahteve oz. ugotovitve, ki so jih ali jih bodo podpisali pooblaščenci obeh pravdnih strank, je zmotno pritožbeno stališče, da je bila pogodba sklenjena v smislu ˝ključ v roke˝. Iz nobenega določila pogodbe namreč ne izhaja, da se ˝pismeni dogovori, ki so ali pa še bodo˝ sklenjeni, lahko nanašajo samo na povečan obseg del za isto ceno, navedeno v 2. členu pogodbe. V nobenem členu Pogodbe A7 tudi ni navedbe ˝ključ v roke˝ ali kakšnega podobnega določila, iz katerega bi izhajalo, da se je tožeča stranka za ceno iz 2. člena zavezala izvesti skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo predmeta pogodbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 96/1, 96/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka predhodno ni izdelala programa za razreševanje presežnih delavcev. Program bi morala izdelati, saj je od 140 delavcev postalo nepotrebno delo 15 delavcev, pri čemer je treba poleg delavcev, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi odpovedi, upoštevati še tiste delavce, katerim je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je na drug način rešila njihov status.
Glede na skupen namen pogodbenih strank, ki je bil v tem, da toženec hkrati opravlja delo in študira, je bila tožeča stranka za toženca dolžna plačevati davke in prispevke tudi za čas, ko je prejemal nadomestilo plače zaradi odobrenega študijskega dopusta. Četudi toženec študijskih obveznosti ni dokončal v roku, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve plačanih prispevkov in davkov, saj bi s tem tožencu odvzeli delovno dobo za čas študijskega dopusta.
Bit inkriminacije iz prvega odstavka 234. a člena Kazenskega zakonika je v delni ali celotni neizpolnitvi obveznosti, ter posledično nastali škodi, ki se praviloma kaže v zmanjšanju ali izgubi premoženja.
tožba na razveljavitev sodne poravnave – procesnopravna tožba – nedovoljenost tožbe – zavrženje – uporaba sodne prakse
V ZPP/99 je tožba za razveljavitev sodne poravnave uvedena kot eno od izrednih pravnih sredstev, zato ni več podlage za upoštevanje sodne prakse izoblikovane pred uveljavitvijo ZPP/99, ki je dopuščala tožbo na ničnost sodne poravnave.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066581
ZP-1 člen 129a, 129a/11, 155, 155/8, 159. ZVCP-1 člen 32, 32/1, 32/7, 32/7-d.
skrajšani postopek – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – odločanje sodišča po vložitvi ugovora – bistvena kršitev določb postopka – hitrost vožnje
V predmetni zadevi je sodišče odločalo o obdolženčevem ugovoru, vloženem zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, ko je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je obdolženec storil očitani prekršek in da je zanj odgovoren, s tem pa vsebinsko zaključilo, da ugovor obdolženca ni utemeljen. Že od uveljavitve ZP-1E, to je od 05. 03. 2008, je ugovorni postopek v postopku izdaje sodbe v skrajšanem postopku bistveno spremenjen, saj vložitev ugovora ne pomeni avtomatične razveljavitve sodbe, izdane v skrajšanem postopku (te sodišče prve stopnje tudi ni razveljavilo), temveč mora sodišče prve stopnje odločati o utemeljenosti vloženega ugovora glede na rezultat izvedenega dokaznega postopka.
Uporabo predvidenih pravnih sredstev v postopku zaradi varovanja svojih interesov ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje, s tem pa manjka osnovni element odškodninske odgovornosti.
Odločitev, ki se v postopku pravnih sredstev izkaže za nepravilno, ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje državnega organa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0056244
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-2, 258. ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2, 379, 379/1. OZ člen 179, 179/1, 352, 352/1, 352/2, 356, 356/1.
spregled pravne osebnosti – zastaranje terjatve – judikatna terjatev – odločba stalne arbitraže – izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – odškodninska odgovornost člana uprave – vzročna zveza – pravno priznana škoda
Pasivno legitimiran v primeru spregleda pravne osebnosti je le družbenik gospodarske družbe, ne pa tudi direktor oz. član uprave.
Če je tožnik izvedel za škodo – neizpolnitev obveznosti do njegove iz sodnega registra izbrisane družbe že ob zapadlosti terjatev, za škodo nastalo zaradi samega izbrisa družbe pa ob samem izbrisu, je že tedaj je začel teči zastaralni rok za odškodninsko terjatev.
Duševne bolečine, ki jih družbenik gospodarske družbe trpi že zgolj zato, ker terjatve njegove družbe niso poplačane in je zato njegova družba utrpela premoženjsko škodo, oziroma ker je bila zaradi neizpolnjenih obveznosti dolžnikov njegova gospodarska družba izbrisana iz sodnega registra, ne predstavljajo pravno priznane škode.
Adekvatnost vzroka oziroma posledice je izključena z ugotovitvijo, da neplačilo računov gospodarski družbi in posledično slabo finančno stanje gospodarske družbe (insolventnost) po rednem teku stvari sama po sebi še ne povzroči izvršilnega postopka oz. rubeža premoženja družbenika gospodarske družbe zaradi izvršilnih postopkov, ki so jih sprožili upniki družbe.