Tožnik je z dnem prejema posamezne plače pridobil pravico terjati razliko med dejansko izplačanim zneskom in zneskom, ki bi mu šel na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti. To pomeni, da je zastaranje vsakokratne mesečne razlike v plači začelo teči z dnem izplačila posamezne plače.
Nepodpis pisnega odpravka odpovedi s strani direktorja tožene stranke, ob dejstvu, da je istega dne, ko je bila odpoved izdana, direktor podpisal zapisnik o zagovoru, nima za posledico neveljavnost odpovedi.
Pri presoji, ali je potekel 15-dnevni prekluzivni rok za izdajo izredne odpovedi po 2. odstavku 110. člena ZDR, je pomemben datum izdaje odpovedi, ne pa datum vročitve odpovedi delavcu.
Dovoljenje delodajalca, da gre delavec lahko domov v tujino, izključuje zlorabo bolniškega staleža, zato ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei 111. člena ZDR.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - odškodninska odgovornost
Do odškodnine za neizkoriščen letni dopust je delavec upravičen le, če letnega dopusta ne izrabi po krivdi delodajalca oz. organizacije, v kateri je delavec zaposlen. To pa pomeni, da morajo biti podani vsi štirje elementi civilnega delikta: krivda, protipravno ravnanje, vzročna zveza in obstoj škode.
Škoda, ki jo delodajalec ugotovi ob upoštevanju določbe 72. člena ZTPDR, višina te škode in povzročitelj pomeni le, da je podan obstoj procesne predpostavke za vložitev odškodninske tožbe delodajalca, ne predstavlja pa ta ugotovitev podlage za poseg v delavčevo plačo oziroma odtegnitev dela plače.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZPP člen 286, 286/2, 286, 286/2.
lastninska pravica - lastninska tožba
1. Za uspešnost tožbe iz 37. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih mora tožeča stranka dokazati, da ima lastninsko pravico na stvareh, katerih vrnitev zahteva in da so stvari v dejanski oblasti toženca. 2. Na poznejših narokih za glavno obravnavo lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Stranka mora okoliščine v zvezi s tem zatrjevati na takšen način, da je njene trditve mogoče preveriti, predvsem pa v določni obliki kdaj je to izvedel, od koga in v kakšnih okoliščinah, tako da bi sodišče njegove navedbe lahko preverilo.
Le v primeru, če je mogoče z gotovostjo zatrjevati, da v načrtu finančne reorganizacije (NFR) navedene metode ne bodo odpravile vzrokov, zaradi katerih je bil nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave, prihaja v poštev ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga, navedenega v 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL. Realnost predpostavk načrta finančne reorganizacije se ne presoja le le v času ob njegovi predložitvi sodišču, ampak ves čas, dokler obstaja možnost predlagati ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga, ker ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo (torej do glasovanja na naroku za prisilno poravnavo, 3. odst. 34. čl. ZPPSL). Prisilna poravnava je le del NFR, in to tisti del, ki ima za dolžnika in upnike neposredni, pravno obvezen učinek na podlagi njene potrditve; konkretno gre torej za zmanjšanje dolžnikove obveznosti do (navadnih) upnikov in za konverzijo terjatev v deleže oz. delnice. Na celotno obdobje sanacije dolžnikovega poslovanja pa se nanaša NFR, katerega uresničevanje mora v končni fazi omogočiti, da bo dolžnik redno in v popolnosti izpolnjeval svoje obveznosti iz poslovanja.
zapad - najemno razmerje - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Skladno s 3. odst. 311. čl. ZPP se lahko izda sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti stvari, ki so bile dane v najem, še preden preneha to razmerje.
Ustava RS prepoveduje dejanja nelojalne konkurence, kamor spada tudi ravnanje v nasprotju s prepovedjo konkurenčne klavzule, in sicer tako za posameznika, ki z okoriščanjem znanj konkurira in škoduje delodajalcu, za katerega je prej delal, kakor tudi za novega delodajalca, za katerega dela posameznik kljub prepovedi. Ta zaščita pa ni absolutna, zlasti v konkurenci s pravico do proste izbire zaposlitve in je tudi glede na določbe ZDR, ki se nanašajo na prepoved konkurence (in glede na določbe pogodbe o zaposlitvi) omejena le na pravico do odškodnine. Delodajalec torej ne more prepovedati delavcu opravljanje dela pri drugem delodajalcu, temveč zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule lahko zahteva le odškodnino.
Zmotno je stališče, da se aktivno znanje italijanskega jezika v Republiki Sloveniji lahko dokaže le s potrdilom o takem znanju, ki ga izda Filozofska fakulteta Univerze v Ljubjani ali Republiški izpitni center v Ljubljani. Opravljeni izpiti iz italijanskega jezika na visoki šoli dokazujejo znanje izpolnjevanja pogoja aktivnega jezika narodnosti po določbah 2. odstavka 4. člena ZDDO.
odkrivanje in prepoznavanje storilca kaznivega dejanja - policijski album fotografij ovadenih oseb - sprememba obtožnice
Prvostopno sodišče ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj odkrivanje storilcev s pomočjo albuma fotografij že ovadenih oseb in njihova prepoznava, ne predstavlja dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na podlagi 59. člena Zakona o policiji upravlja policija med drugim tudi evidenco osebnih podatkov ovadenih oseb. Ta pa v skladu z 8. alineo 61. člena istega zakona vsebuje tropozno fotografijo ovadene osebe. Album fotografij lahko policija nedvomno uporabi pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Sodišče, ki v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZKP ni vezano na nobena formalna dokazna prvila, pa ima pravico presojati dokazno vrednost prepoznave storilcev na podlagi tovrstnega albuma fotografij. Primerjava obtožnice in njenih sprememb z dne 19.10.2001 in 29.05.2002 pokaže, da modifikaciji, obtožnice nista spreminjali v nobeni odločilni stvari, nista je širili ali spreminjali obdolženčevega ravnanja, ampak ga le precizirali. Takšna sprememba obtožnice pa ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka, torej ob prenehanju delovnega razmerja in po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, to je pred prenehanjem delovnega razmerja. Zato tudi zamudne obresti tečejo od prenehanja delovnega razmerja dalje.
Le dejstvo, da je delavec v disciplinskem postopku ali kasneje v sodnem postopku oproščen, še ne pomeni, da je bil suspenz nezakonit. Zakonitost sklepa o suspenzu se presoja po pogojih, ki morajo biti izpolnjeni zanj v času izdaje sklepa, kot to izhaja iz 95. člena ZDR. Za zakonitost suspenza niso pomembne okoliščine, ki se ugotovijo med disciplinskim postopkom oz. ob zaključku disciplinskega postopka, temveč le razlogi, ki narekujejo odstranitev delavca, takrat ko do te pride.
ZDR člen 113, 207, 208, 208/4, 113, 207, 208, 208/4.
začasna odredba - odpoved - sindikalni zaupnik - odsotnost z dela
Pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnih razlogov zaradi neupravičenih izostankov z dela, je potrebno presojati, ali je sindikalni zaupnik izostal z dela upravičeno ali ne, ali je izostal zaradi sindikalne dejavnosti. Če je sindikalni zaupnik izostal zaradi sindikalne dejavnosti, potem redna odpoved iz krivdnih razlogov ne bi bila zakonita.
prekinitev postopka - smrt stranke - nadaljevanje postopka
Sodišče je ravnalo napačno, ko (ob ugotovitvi, kdo so dediči po pokojnem tožencu) ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka in s sklepom dediče pozvalo, da prevzamejo v postopek na strani tožene stranke. Šele po pravnomočnosti tega sklepa bi sodišče postopek lahko nadaljevalo. Sodišče ni imelo nobene pravne podlage za zavrženje tožbe.
Pravica do obrambe je ena temeljnih pravic v vseh postopkih ugotavljanja odgovornosti delavca in varstva njegovih pravic. Pravica do obrambe v disciplinskem postopku zajema pravico biti seznanjen z začetkom postopka, pravico do vročitve zahteve za začetek disciplinskega postopka in pravico do zagovora. Pravica do obrambe izhaja iz 29. čl. Ustave Republike Slovenije.
Ob tem tudi institut zastaranja disciplinskega postopka zaradi morebitne dolgotrajne bolezni delavca ni močnejši od pravice do zagovora oz. obrambe.
ZPP člen 315. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (1994) člen 26.
tožbeni zahtevek - izvršljivost - vmesna sodba - napredovanje učiteljev - pogoji za izredno napredovanje
Tožbeni zahtevek, ki nalaga delodajalcu povrnitev razlike v plači, ki je izražena le v količnikih, pri čemer je zadnji dan razlike naveden le z datumom upokojitve delavca, ne pa s konkretnim datumom, je dovolj oblikovan, da sodišče o njem lahko odloči, vendar dejansko ni izvršljiv. Če delodajalec (v primeru ugoditve zahtevku) sodbe ne izvrši, se odločitev sodišča, ki nalaga delodajalcu plačilo razlike v plači, šteje kot vmesna sodba. V novem sporu je predmet odločanja konkretna višina zneska, ki ga mora delodajalec povrniti delavcu.
Pri presoji, ali je delavec izpolnjeval pogoje za izredno napredovanje, je potrebno vsebinsko preverjati izpolnjevanje posameznih pogojev za napredovanje tožnika in strokovnih delavcev, ki so izjemno napredovali. Zgolj na podlagi neustreznih ocen drugih delavcev (ki so izredno napredovali) ni mogoče zaključiti, da tožnica izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje. Takega avtomatizma ni. Izpolnjevanje pogojev za izredno napredovanje je potrebno preveriti tudi pri tožnici.
Če delodajalec ne realizira dogovorjenega obročnega plačila odpravnin (delavec pa ima v takšnem primeru pravico do takojšnega plačila odpravnine v preostalem enkratnem znesku) in ni dogovora o teku zakonitih zamudnih obresti, tečejo zakonite zamudne obresti za neizplačani del odpravnine oz. za zamudo že izplačanega dela odpravnine v skladu z delovnopravno zakonodajo - od dneva prenehanja delovnega razmerja.
ZObr člen 109. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 19.
napredovanje v plačilni razred - pripadnik Slovenske vojske
Smisel 109. člena Zakona o obrambi je v tem, da so pripadniki stalne sestave Slovenske vojske po uveljavitvi Zakona o obrambi, lahko še naprej nadaljevali z delom, kot vojaki, podčastniki in častniki, čeprav za te dolžnosti niso imele take izobrazbe, kot to določa zakon. Omenjena določba tožniku ne daje podlage za napredovanje, saj je pogoje za napredovanje potrebno presojati v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v državni upravi.