TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi dolžnika in družbe M. d.o.o., se zavrneta in se v izpodbijanem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Le v primeru, če je mogoče z gotovostjo zatrjevati, da v načrtu finančne reorganizacije (NFR) navedene metode ne bodo odpravile vzrokov, zaradi katerih je bil nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave, prihaja v poštev ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga, navedenega v 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL. Realnost predpostavk načrta finančne reorganizacije se ne presoja le le v času ob njegovi predložitvi sodišču, ampak ves čas, dokler obstaja možnost predlagati ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga, ker ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo (torej do glasovanja na naroku za prisilno poravnavo, 3. odst. 34. čl. ZPPSL). Prisilna poravnava je le del NFR, in to tisti del, ki ima za dolžnika in upnike neposredni, pravno obvezen učinek na podlagi njene potrditve; konkretno gre torej za zmanjšanje dolžnikove obveznosti do (navadnih) upnikov in za konverzijo terjatev v deleže oz. delnice. Na celotno obdobje sanacije dolžnikovega poslovanja pa se nanaša NFR, katerega uresničevanje mora v končni fazi omogočiti, da bo dolžnik redno in v popolnosti izpolnjeval svoje obveznosti iz poslovanja.