Ker je bila v konkretnem primeru izvršba zoper dolžnika uspešno opravljena, na strani upnika pa gre za stranko, ki je po določilu 1. odst. 11. čl. ZST kot lokalna samoupravna skupnost oproščena plačila sodnih taks, je dolžan takse, ki bi jih moral plačati upnik, plačati dolžnik, zoper katerega je bila izvršba uspešna.
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, predlog pa oblikoval skladno z 41.čl.ZIZ, ki določa vsebino predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako, da ta predlog vsebuje tudi kondematorni del. Po oceni pritožbenega sodišča je sam predlog nesklepčen in že iz tega razloga neutemeljen.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, ki je prepričljivo ugotovilo in pojasnilo, da je bila tožnica, ki je občasno prihajala v bratovo stanovanje tudi po bratovi smrti, poleg toženke, ki je kot dedinja po pokojnem očetu posest na stanovanju pridobila v trenutku očetove smrti, soposestnica stanovanja ter da je bila v dotedanjem načinu izvrševanja posesti motena. Kot soposestnica pa je tožnica upravičena do varstva svoje posesti, kajti tudi vsak soposestnik uživa posestno varstvo v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoča drugemu dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
darilna pogodba - notarski zapis - razveza zakonske zveze
Materialnopravna podlaga za odločitev je 84. člen ZZZDR, ki ureja razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze glede vračanja daril. 2. odst. 84. člena ZZZDR določa, da darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morejo vrniti in sicer v tistem stanju, v katerem so v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz vsebine darilne pogodbe in notarskega zapisa izhaja, da sta pravdni stranki darilno pogodbo z dne 5.8.1996 sklepali kot zakonca. Vsebina darilne pogodbe pokaže, da gre za čisto darilo z jasnimi pogodbenimi določili in v takem primeru nagib daritve po razvezi zakonske zveze in zahtevku za vrnitev darila ni odločilne narave.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris iz sodnega registra - nadaljevanje postopka
Potrebno je razlikovati med nasledstvom v postopku in v zvezi s tem povezanim procesnim položajem stranke na eni strani ter odgovornostjo družbenika za obveznosti družbe na drugi strani. Sklep, s katerim sodišče odloči o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen, sam po sebi namreč ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti, temveč gre le za procesno odločitev.
Odločanje o prehodu obveznosti na novega dolžnika pa zahteva, da se o njem odloča po postopku, ki je vsebinsko enak postopku odločanja o ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi, tako da so novemu dolžniku zagotovljena enaka procesna jamstva, kot jih za odločanje o takem vprašanju zagotavljata ZIZ in Ustava. Pritožbene navedbe, ki se v celoti nanašajo na vprašanje odgovornosti pritožnika za obveznosti družbe, bo moralo zato sodišče prve stopnje obravnavati kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ, vložen po izteku roka.
neobrazložen ugovor - predložitev dokazov in trditveno breme
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik v njem navede pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Zahteva za predložitev dokazov po 2. odst. 53. čl. ZIZ v zvezi z 2. odst. 61. čl. ZIZ pa pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti.
Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj je tako poleg transparentnejšega vrstnega reda upnikov omogočeno tudi, da se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine.
Tožnik je torej le delno uspel v sporu in sodišče prve stopnje je njegov uspeh ocenilo na 60%. Tudi po oceni pritožbenega sodišča uspeh tožnika v pravdi ni višji od 60%, saj sta bili dve parceli, ki sta bili predmet zahtevka, odsvojeni pred vložitvijo tožbe in je bil zahtevek v tem delu v celoti neutemeljen, na eni parceli pa tožnik ni bil moten. Moten je bil samo glede stvari, ki so bile na dveh parcelah, in je sodišče v tem delu tožbenemu zahtevku ugodilo, v ostalem pa ga je zavrnilo.