Predsednica republike Nataša Pirc Musar je podpisala odlok o razpisu rednih državnozborskih volitev. Potekale bodo 22. marca. Volilna opravila bodo stekla v ponedeljek, ko bo možno tudi že podati podpise podpore kandidatnim listam. Predsednica je ob tem pozvala k udeležbi na volitvah in posvarila pred dezinformacijami. Uradna volilna kampanja bo sicer stekla mesec pred volitvami, do takrat pa morajo tudi vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, vložiti kandidature.(več)

Večina dosedanjih volitev rednih, vladni mandat v povprečju dve leti
Letošnje volitve v DZ bodo desete po vrsti in kot večina doslej redne. So pa volivci o sestavi DZ trikrat odločali tudi predčasno. Rekord po številu poslanskih mandatov je doslej z 41 poslanci dosegla Svoboda. Devet sklicev DZ je sicer skupno imenovalo 15 vlad, mandat teh je trajal povprečno dve leti.(več)

Čez parlamentarni prag doslej največ devet in najmanj pet strank
Na parlamentarnih volitvah v zgodovini samostojne države se je za vstop v DZ vselej potegovala množica političnih strank in list, v povprečju okoli 20. Parlamentarni prag jih je največkrat prestopilo po sedem. Največ, kar devet, se jih je v DZ uvrstilo leta 2018. Na zadnjih volitvah leta 2022 pa je preboj v DZ uspel le petim, kar je najmanj doslej.(več)

Po več letih na zadnjih volitvah volilna udeležba znova višja
Dosedanja udeležba na volitvah v DZ je vse od prvih volitev po osamosvojitvi, ko je glasovalo več kot 86 odstotkov volivcev, drsela navzdol. Rekordno nizka je bila leta 2014, ko je bila nekaj več kot polovična. Vnovič je poskočila na zadnjih volitvah leta 2022, ko se je na volišča odpravilo skoraj 71 odstotkov volivcev, kar je največ po letu 2000.(več)

Vlada: Ni več pogojev za zadržanje zakona o zimskem regresu
Vlada meni, da ni več pogojev za začasno zadržanje izvajanje dela zakona o zimskem regresu, kar predlaga skupina podjetij. Obveznosti so namreč že nastale, tako da ni več enega bistvenih pogojev za zadržanje - nastanka težko popravljivih posledic - oz. zadržanje ne bi moglo več doseči svojega namena, je objavila vlada.(več)

Doslej 38 prostovoljnih predaj nezakonitega orožja oziroma streliva
Prostovoljna predaja orožja oziroma streliva, ki ga imetniki posedujejo brez veljavne orožne listine, je po dopolnitvi zakona o orožju mogoča še do konca januarja. Do včeraj je bilo opravljenih 38 izročitev orožja oziroma streliva, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.(več)

Boštjančič: Slovenija lani z nižjim primanjkljajem od načrtovanega
Slovenija je leto 2025 po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča kljub božičnici in nekaterim dodatnim izdatkom sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega. Znašal je 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), načrtovan je bil pri 2,6 odstotka BDP, je v ponedeljkovi oddaji Marcel na TV Slovenija povedal Boštjančič.(več)

Časar bi raje, da mu v zadevi TTI ne bi sodili v Kopru
Na koprskem okrožnem sodišču bi se moralo včeraj nadaljevati sojenje nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju in soobtoženim zaradi obtožb o zlorabi položaja pri nakupu deleža v družbi TTI, a je moralo sodišče obravnavo preklicati. Časarjeva obramba je namreč predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.(več)

Združeno kraljestvo pripravlja zakon za zbližanje z EU
Vlada v Londonu pripravlja zakon, ki bo podlaga za ponovno zbližanje Združenega kraljestva in EU na številnih področjih. Neimenovani britanski uradnik je po poročanju spletnega medija Politico dejal, da bo vlada zakon, ki bo vzpostavil pravni okvir za uskladitev med Združenim kraljestvom in unijo, parlamentu predložila to pomlad ali poletje.(več)