torek, 6.1.2026
Ljubljana, 06. januarja (STA) - Letošnje volitve v DZ bodo desete po vrsti in kot večina doslej redne. So pa volivci o sestavi DZ trikrat odločali tudi predčasno. V DZ se je največkrat prebilo po sedem strank. Rekord po številu poslanskih mandatov je doslej z 41 poslanci dosegla Svoboda. Devet sklicev DZ je sicer skupno imenovalo 15 vlad, mandat teh je trajal povprečno dve leti.
Prve državnozborske volitve v Sloveniji so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Volivci so sicer poslance volili še na rednih volitvah leta 1996, 2000, 2004 in 2008. Zatem pa so se v naslednjem desetletju volivci v letih 2011, 2014 in 2018 na volišča odpravili predčasno.
Na vsakih izmed volitev se je za prestop parlamentarnega praga potegovala množica strank in list, preboj v DZ je največkrat uspel po sedmim strankam. Najmanj se jih je v DZ uvrstilo na zadnjih volitvah, in sicer pet, največ pa štiri leta pred tem, ko se je v DZ uvrstilo devet strank.
Rekord med strankami po številu osvojenih poslanskih mandatov je pred štirimi leti zabeležilo Gibanje Svoboda z 41 poslanci. Do takrat pa je ta rekord držala SMC s 36 osvojenimi poslanskimi mandati na volitvah leta 2014.
Aktualna vlada Roberta Goloba bo, kot kaže, po prvi vladi prvaka SDS Janeza Janše šele druga, ki ji bo uspelo izpeljati celoten štiriletni mandat v nespremenjeni sestavi.
Štiri leta sta sicer na premierskem položaju oddelala tudi Janez Drnovšek med letoma 1993 in 1997 ter Miro Cerar med letoma 2014 in 2018. A je prvi mandat zaključil z vladno koalicijo, v kateri sta bili izmed prvotno štirih strank na koncu le še Drnovškova LDS in SKD, ki pa nista imeli večine. Cerar pa je nekaj mesecev pred iztekom mandata nepričakovano odstopil po odločitvi vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum o drugem tiru, a so predčasne volitve skorajda sovpadle z datumom, kot bi potekale redne.
Precej višje pa je torej v zgodovini samostojne Slovenije število vlad in premierjev, ki so predčasno končale svoj mandat. Če je namreč aktualni sklic DZ deveti zapovrstjo, je medtem aktualna vlada 15. po vrsti. V povprečju je tako mandat slovenskih vlad trajal dobri dve leti.
Najkrajši mandat je imela vlada Andreja Bajuka, sestavljena po tem, ko tedanja Drnovškova vlada v DZ aprila 2000 ni dobila zaupnice. Bajukova vlada je naloge opravljala pol leta. Manj kot leto je trajal tudi mandat prve Drnovškove vlade, ki je vodenje države prevzela spomladi 1992 po izglasovani nezaupnici osamosvojitveni vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Manj kot dve leti pa so trajali tudi mandati druge Janševe vlade, vlade Alenke Bratušek in vlade Marjana Šarca.
STA objavlja tabelarični prikaz izidov dosedanjih volitev, vključno z osvojenimi mandati po posameznih strankah, ter podatke o sestavi vladnih koalicij po volitvah.
8. april 1990 - Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji, takrat še v skupščino SRS, je zmagala koalicija Demos. Maja istega leta je bila izvoljena Demosova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta (SKD). Vladi je bila spomladi 1992 v tretjem poskusu izglasovana nezaupnica. Drugi predsednik vlade v samostojni Sloveniji je postal novi vodja LDS Janez Drnovšek. Podprle so ga in pozneje z njim sooblikovale vlado tudi nekatere Demosove stranke (SDSS, Demokrati in Zeleni).
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov -------------------------------------------------------------- Stranka demokratične prenove 14 17,3 ZSMS 12 14,5 SKD 11 13,0 SKZ - Ljudska stranka 11 12,6 SDZ 8 9,5 Zeleni 8 8,8 SDSS 6 7,4 socialisti 5 5,4 Slovenska obrtniška stranka 3 3,5
6. december 1992 - Na prvih volitvah v državni zbor je zmagala LDS. Premier je januarja 1993 postal Janez Drnovšek (LDS), vlado pa je sestavil še s SKD, ZLSD in SDSS. Ta je leta 1994 izstopila iz koalicije, leta 1996 pa še ZLSD. Mandat je koalicija v sestavi LDS in SKD sicer izpeljala do konca, a brez večine.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ----------------------------------------------------- LDS 22 23,5 SKD 15 14,5 ZLSD 14 13,6 SNS 12 10,0 SLS 10 8,7 DS 6 5,0 Zeleni 5 3,7 SDS 4 3,3
10. november 1996 - Na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS. Janez Drnovšek je vlado februarja 1997 sestavil s SLS in DeSUS. Vlada je dobila le 46 glasov podpore, pretehtal pa je glas poslanca SKD Cirila Pucka. SLS je po treh letih napovedala odhod iz koalicije na dan združitve s SKD, a jo je Drnovšek prehitel s predlogom za razrešitev ministrov SLS in novimi imeni, na katere je vezal zaupnico, ki pa je ni dobil. Zatem je bilo v igri več scenarijev, pomladne stranke pa so se nato zedinile za novega mandatarja, junija 2000 je vodenje vlade prevzel Andrej Bajuk. Koalicijo pa so sestavljale SDS in SLS+SKD.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ----------------------------------------------------- LDS 25 27,0 SLS 19 19,4 SDS 16 16,1 SKD 10 9,6 ZL 9 9,0 DeSUS 5 4,3 SNS 4 3,2
15. oktober 2000 - Na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS, predsednik vlade pa je že četrtič postal Janez Drnovšek. V vlado je povabil še ZLSD, SLS in DeSUS. Decembra 2002, ko je Drnovšek po izvolitvi za predsednika republike odstopil s premierskega položaja, je vodenje vlade v isti koaliciji prevzel Anton Rop.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ----------------------------------------------------- LDS 34 36,3 SDS 14 15,8 ZLSD 11 12,1 SLS+SKD 9 9,5 NSi 8 8,7 DeSUS 4 5,2 SNS 4 4,4 SMS 4 4,3
3. oktober 2004 - Na parlamentarnih volitvah je zmagala SDS. Predsednik vlade je postal Janez Janša (SDS), ki je decembra nastopil mandat predsednika vlade s koalicijo SDS, NSi, SLS in DeSUS.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ------------------------------------------------------ SDS 29 29,1 LDS 23 22,8 ZLSD 10 10,2 NSi 9 9,1 SLS 7 6,8 SNS 6 6,3 DeSUS 4 4,0
21. september 2008 - Na parlamentarnih volitvah so največ glasov dobili Socialni demokrati Boruta Pahorja, ki je nato postal premier. Vladno koalicijo je sestavil z Zares, LDS in DeSUS. Iz koalicije je prva izstopila DeSUS, nato še Zares, manjšinska vlada pa je po izglasovani nezaupnici v DZ predčasno končala svoj mandat.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ------------------------------------------------------ SD 29 30,5 SDS 28 29,3 Zares 9 9,4 DeSUS 7 7,5 SNS 5 5,4 SLS in SMS 5 5,2 LDS 5 5,2
4. november 2011 - Na prvih predčasnih volitvah v DZ je zmagala novoustanovljena Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (PS), a je po neuspelem poskusu Jankovića vlado sestavil prvak SDS Janez Janša. DZ jo je potrdil februarja 2012. V njej so bile še Lista Virant (DL), SLS, DeSUS in NSi. Po objavi poročila KPK, ki je Janšo obremenilo kršitev protikorupcijske zakonodaje, so iz koalicije izstopile DL, SLS in DeSUS. Po izglasovani konstruktivni nezaupnici je vodenje vlade prevzela Alenka Bratušek, ki je oblikovala koalicijo PS, SD, DL in DeSUS. Tudi ta vlada ni končala mandata, saj je Bratuškova predčasno odstopila, ko jo je v tekmi za vrh lastne stranke porazil Zoran Janković.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ------------------------------------------------------ PS 28 28,5 SDS 26 26,2 SD 10 10,5 DL 8 8,4 DeSUS 6 6,9 SLS 6 6,8 NSi 4 4,9
13. julij 2014 - Na predčasnih volitvah je zmagala novoustanovljena SMC, njen predsednik Miro Cerar pa je nato sestavil vlado skupaj z DeSUS in SD. DZ je vlado potrdil 18. septembra. Cerar je nato s premierske funkcije odstopil marca 2018.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ------------------------------------------------------ SMC 36 34,5 SDS 21 20,7 DeSUS 10 10,2 SD 6 5,9 ZL 6 5,9 NSi 5 5,6 ZaAB 4 4,4
3. junij 2018 - Relativna zmagovalka volitev je bila SDS, a je vlado sestavil predsednik LMŠ Marjan Šarec. Vlado, ki jo je DZ potrdil 13. septembra 2018, so sestavljale stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB, Levica pa je z njo podpisala sporazum. A je ta razpadel novembra 2019, težave manjšinske vlade so se kopičile, Šarec pa je januarja 202o odstopil s funkcije. Za njimi pa je vlado sestavil Janez Janša. Vlada, v kateri so bile stranke SDS, SMC, ki se je kasneje po združitvi z GAS preimenovala v Konkretno, NSi in DeSUS, je bila imenovana 13. marca 2020. Decembra 2020 jo je zapustila DeSUS.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ------------------------------------------------------ SDS 25 24,9 LMŠ 13 12,6 SD 10 9,9 SMC 10 9,8 Levica 9 9,3 NSi 7 7,2 SAB 5 5,1 DeSUS 5 4,9 SNS 4 4,1
24. april 2022 - Relativna zmagovalka prvi rednih volitev po letu 2008 je bila stranka Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba, ki je kasneje tudi nastopil premiersko funkcijo. Vladno koalicijo je sestavil še s SD in Levico. DZ je vlado potrdil 1. junija 2022.
Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:
stranka mandati % glasov ------------------------------------------------------ Gibanje Svoboda 41 34,5 SDS 27 23,5 NSi 8 6,9 SD 7 6,7 Levica 5 4,5
Vir: DVK in arhiv STA
Tabelarični podatki so na voljo tudi v preglednici v formatu xls, ki se nahaja na spletnem mestu https://sta.si/attachment?id=226
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki