Portal TFL

STA novice / Vlada poročilo o izvajanju resolucije o jezikovni politiki za leto 2025 poslala v seznanitev DZ

četrtek, 7.5.2026

Ljubljana, 07. maja (STA) - Vlada se je danes seznanila s poročilom o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za lani in ga poslala v seznanitev DZ. Medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike je ugotovila, da so se načrtovane dejavnosti tudi v letu 2025 izvajale nemoteno.

Kot je še ugotovila delovna skupina, so bila pri številnih ukrepih zagotovljena višja sredstva kot v predhodnem letu. Skupno je bilo za izvajanje ciljev in ukrepov namenjenih več kot 69 milijonov evrov.

Poročilo povzema izvajanje ukrepov in ciljev nacionalnega programa na področju jezikovne politike v letu 2025 ter izpostavlja dejavnosti državnih organov, javnih institucij, univerz, raziskovalnih ustanov in drugih nosilcev ukrepov, ki sodelujejo pri razvoju, ohranjanju in krepitvi slovenskega jezika ter jezikovne dostopnosti, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Med drugim izpostavlja dejavnosti za izboljšanje bralne in digitalne pismenosti otrok, mladostnikov in odraslih, razvoj sodobnih jezikovnih virov in jezikovnotehnoloških orodij, podporo slovenščini kot jeziku znanosti ter krepitev jezikovne dostopnosti za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja.

Pomemben premik na področju dostopnosti predstavlja tudi leta 2025 sprejeti zakon o uporabi jezika gluhoslepih, ki ureja pravico oseb z gluhoslepoto do uporabe jezika gluhoslepih ter pravico do tolmača za jezik gluhoslepih.

Na Radioteleviziji Slovenija so dodatno okrepili sistematično skrb za jezik, med drugim z nadgradnjo internega govorno-jezikovnega izobraževanja, razvojem aplikacije Govorni pomočnik ter širitvijo podnaslavljanja v živo, zvočnih opisov in vsebin v lahkem branju.

Posebna pozornost je bila namenjena položaju slovenskega jezika zunaj meja Slovenije, učenju slovenščine med zamejci, izseljenci in priseljenci ter podpori italijanski in madžarski narodni skupnosti. Nadaljevalo se je tudi financiranje programov učenja slovenskega jezika za različne skupine migrantov in oseb z mednarodno zaščito.

Med ključnimi cilji nacionalnega programa ostajajo krepitev funkcionalne, bralne in digitalne pismenosti, razvoj slovenščine na vseh področjih javnega življenja, razvoj jezikovnih tehnologij, skrb za slovenski znakovni jezik ter zagotavljanje kakovostnega in dostopnega jezikovnega okolja za vse.

Medresorska delovna skupina ob tem opozarja, da bodo tudi v prihodnje posebno pozornost zahtevali razvoj sodobnih digitalnih jezikovnih orodij, jezikovna dostopnost kulturnih vsebin ter krepitev bralne in digitalne pismenosti vseh generacij, so še sporočili z urada vlade za komuniciranje.