Portal TFL

STA novice / Boštjančič: Slovenija lani z nižjim primanjkljajem od načrtovanega (dopolnjeno)

torek, 6.1.2026

Ljubljana, 06. januarja (STA) - Slovenija je leto 2025 po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča kljub božičnici in nekaterim dodatnim izdatkom sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega. Znašal je 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), načrtovan je bil pri 2,6 odstotka BDP, je v ponedeljkovi oddaji Marcel na TV Slovenija povedal Boštjančič.

"Primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde evrov, načrtovan je bil 1,86 milijarde evrov," je dejal Boštjančič. Kot je dodal, je bil primanjkljaj v primerjavi z enim letom prej, ko smo imeli enega najnižjih v Evropi - znašal je 1,2 odstotka BDP -, višji. "Je pa v primerjavi z državami EU še vedno na spodnji strani in še vedno zelo daleč od nekaterih drugih držav, tudi nam bližnjih, kot je na primer Avstrija," je dejal.

Ministrstvo za finance prve ocene lanskega proračunskega primanjkljaja sicer še ni uradno javno objavilo, so pa z ministrstva za STA sporočili, da je bil lanski primanjkljaj pri okoli 1,72 milijarde evrov, medtem ko je bil s predlani jeseni sprejetim veljavnim proračunom za leto 2025 načrtovan pri nekaj manj kot 1,87 milijarde evrov.

Lanski primanjkljaj je, kot navedeno, sicer precej višji kot predlanski, ki se je ustavil pri 796 milijonih evrov. Razlika med dejanskim in načrtovanim primanjkljajem je bila predlani še bistveno višja kot lani. Dosegla je namreč okoli 1,4 milijarde evrov, saj je bil primanjkljaj načrtovan pri 2,22 milijarde evrov.

Razlika med načrtovanim in dejanskim proračunom je v zadnjih letih praksa, zaradi česar fiskalni svet ponavlja opozorila glede neracionalnega načrtovanja proračunske porabe. To po njegovih navedbah lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ. Proračunska poraba se sicer v zadnjih letih ves čas veča in dosega rekordne ravni. V rekordnem obsegu je načrtovana tudi za letos in prihodnje leto.

Do razlik ob koncu leta prihaja predvsem pri odhodkih za investicije. Tudi lani je bila tako dejanska investicijska poraba po podatkih s podstrani ministrstva z vizualizacijo tekočih proračunskih gibanj precej nižja od načrtovane, medtem ko je npr. poraba za plače načrte celo nekoliko presegla.

Na ministrstvu so v zadnjih letih na kritike fiskalnega sveta odgovarjali med drugim z argumentom, da je zaradi okrepljene negotovosti in nizajočih se kriz oz. drugih izrednih dogodkov ter s tem povezanih izdatkov proračunsko načrtovanje oteženo.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
x - Dialog title
dialog window