STA novice / Boštjančič: Slovenija lani z nižjim primanjkljajem od načrtovanega (dopolnjeno)
torek, 6.1.2026
Ljubljana, 06. januarja (STA) - Slovenija je leto 2025 po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča kljub božičnici in nekaterim dodatnim izdatkom sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega. Znašal je 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), načrtovan je bil pri 2,6 odstotka BDP, je v ponedeljkovi oddaji Marcel na TV Slovenija povedal Boštjančič.
"Primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde evrov, načrtovan je bil 1,86 milijarde evrov," je dejal Boštjančič. Kot je dodal, je bil primanjkljaj v primerjavi z enim letom prej, ko smo imeli enega najnižjih v Evropi - znašal je 1,2 odstotka BDP -, višji. "Je pa v primerjavi z državami EU še vedno na spodnji strani in še vedno zelo daleč od nekaterih drugih držav, tudi nam bližnjih, kot je na primer Avstrija," je dejal.
Ministrstvo za finance prve ocene lanskega proračunskega primanjkljaja sicer še ni uradno javno objavilo, so pa z ministrstva za STA sporočili, da je bil lanski primanjkljaj pri okoli 1,72 milijarde evrov, medtem ko je bil s predlani jeseni sprejetim veljavnim proračunom za leto 2025 načrtovan pri nekaj manj kot 1,87 milijarde evrov.
Lanski primanjkljaj je, kot navedeno, sicer precej višji kot predlanski, ki se je ustavil pri 796 milijonih evrov. Razlika med dejanskim in načrtovanim primanjkljajem je bila predlani še bistveno višja kot lani. Dosegla je namreč okoli 1,4 milijarde evrov, saj je bil primanjkljaj načrtovan pri 2,22 milijarde evrov.
Razlika med načrtovanim in dejanskim proračunom je v zadnjih letih praksa, zaradi česar fiskalni svet ponavlja opozorila glede neracionalnega načrtovanja proračunske porabe. To po njegovih navedbah lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ. Proračunska poraba se sicer v zadnjih letih ves čas veča in dosega rekordne ravni. V rekordnem obsegu je načrtovana tudi za letos in prihodnje leto.
Do razlik ob koncu leta prihaja predvsem pri odhodkih za investicije. Tudi lani je bila tako dejanska investicijska poraba po podatkih s podstrani ministrstva z vizualizacijo tekočih proračunskih gibanj precej nižja od načrtovane, medtem ko je npr. poraba za plače načrte celo nekoliko presegla.
Na ministrstvu so v zadnjih letih na kritike fiskalnega sveta odgovarjali med drugim z argumentom, da je zaradi okrepljene negotovosti in nizajočih se kriz oz. drugih izrednih dogodkov ter s tem povezanih izdatkov proračunsko načrtovanje oteženo.
Zadnje novice
-
Volilna udeležba nekoliko nižja kot pred štirimi leti (tabela)
23.3.2026 -
Bodo za končni rezultat volitev odločilni glasovi po pošti?
22.3.2026 -
Svoboda relativna zmagovalka volitev, SDS tesno za njo (tabela)
22.3.2026 -
Vlada zaradi težav pri oskrbi z naftnimi derivati sprejela dodatne ukrepe (dopolnjeno)
22.3.2026 -
Prihodnji teden na sodiščih: Na ljubljanskem sodišču izrek sodbe obtoženim umora Danijela Božića (ozadje)
22.3.2026 -
Vlada v omejitev točenja goriva na vseh bencinskih servisih (dopolnjeno)
21.3.2026 -
EU ob krizi na Bližnjem vzhodu poziva članice k znižanju cilja pri skladiščenju plina
21.3.2026 -
Živila domačega porekla odslej lahko označena s slovensko zastavico
21.3.2026 -
DVK zavrnila ugovor SDS glede predčasnega glasovanja (dopolnjeno)
21.3.2026 -
Obvezne objave plače v oglasu za delo poleti še ni pričakovati (tema)
21.3.2026 -
Vlada začasno ukinja okoljsko dajatev na pogonska goriva in kurilno olje
20.3.2026 -
Preiskovalna komisija DZ naznanila sume kaznivih dejanj na uradu za preprečevanje pranja denarja
20.3.2026