Vlada je začela obravnavo predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kakšno rešitev predvideva predlog zakona glede tega, ali bo odškodnine v primeru sodne ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti morala poravnati Banka Slovenije, ni znano, se je pa guverner Boštjan Vasle udeležil seje vlade. Na predlog mora sicer mnenje podati še Evropska centralna banka. Slovenija z zakonom lovi rok, ki ga je ESČP postavilo za odgovor na tožbo razlaščencev.

Višanje meje za uvoz zdravnikov
Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo do 11. aprila dalo predlog o spremembi zgornje meje števila ponudb za delo v Sloveniji za 56 zdravnikov, večinoma s področja družinske medicine. Odredba omogoča uvoz zdravnikov iz tretjih držav in priznanje njihove poklicne kvalifikacije na podlagi posebnega zakona v Sloveniji. Skupno bi letos tako omogočili uvoz 91 zdravnikov iz tretjih držav. Kot je razvidno iz predloga spremembe odredbe, bi ta po novem določala tudi zgornjo mejo ponudb za delo zdravnikov specialistov družinske medicine (55 ponudb) in za delo zdravnikov specialistov otroške kirurgije z dodatnimi znanji iz otroške kardiovaskularne kirurgije (ena ponudba).

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi
Po zagotovilih pristojnega direktorata ministrstva za zdravje je nova različica zakona o dolgotrajni oskrbi že pripravljena za razpravo, predlog pa naj bi bil v DZ sprejet konec leta, je po srečanju z vodstvom skupnosti socialnih zavodov povedal predsednik DZ Dejan Židan. V skupnosti so izrazili upanje, da bo predlog boljši od prejšnje različice. Židan, ki je pred srečanjem odprl razpravo o zakonu o dolgotrajni oskrbi tudi na koaliciji, je v izjavi za novinarje opozoril, da se je treba staranju prebivalstva prilagoditi. "Že 20 let le ugotavljamo, da se spreminjamo, kot družba pa se temu nismo prilagodili," je izpostavil.

Čakanje na mnenje o dopolnilu
Člani odbora DZ za zdravstvo so se na seji odločili, da bodo preložili obravnavo predloga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je vložila Levica. Obravnavo bodo nadaljevali po pridobitvi mnenja pristojnih o dopolnilu, ki sta ga na seji kot dopolnilo odbora vložili Levica in koalicija. Poslanci Levice so spremembo zakona predlagali z namenom, da bi onemogočili prenos zdravstvenih storitev na izvajalce izven mreže javne službe. Na predlog so prispele pripombe, da bi lahko zmanjšal dostopnost storitev in s tem posegel v pravico do zdravstvenega varstva. Te pomisleke skušajo odpraviti z dopolnili.

Vlada tudi o reformnem programu
Vlada se je na seji seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa za 2019 in 2020. Končni dokument bo obravnavala predvidoma prihodnji teden in ga Evropski komisiji poslala do 15. aprila. Vlada je včeraj tudi izdala uredbo o koncesiji za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom proge Divača-Koper, ki določa temelje koncesijskega razmerja med državo in projektnim podjetjem 2TDK. Na njeni podlagi bo sklenjena koncesijska pogodba. Na seji pa je vlada med drugim še spremenila uredbo o napredovanju javnih uslužbencev in jo uskladila z zadnjimi spremembami zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Te so trajno zamaknile izplačilo napredovanj z aprila na december.

DZ o oklepnikih in DUTB
Komisija DZ za nadzor javnih financ bo računskemu sodišču predlagala, da opravi revizijo nakupa 38 oklepnikov 4x4 oshkosh. Nujno sejo komisije, na kateri so znova pretresali omenjeni nakup, so predlagali v Levici, kjer menijo, da je bil nakup ne le nepotreben, ampak tudi netransparentno izveden. V postopku naj bi se zvrstila številna zavajanja. Poslanci pa so ob obravnavi poročila včeraj razpravljali tudi o vprašanju morebitne predčasne ukinitve DUTB, o čemer na finančnem ministrstvu sicer še ne razmišljajo. K "ustrezni definiciji te razprave" je pozval tudi začasni vodja družbe Matej Pirc, saj ugibanja vplivajo na fluktuacijo zaposlenih, ki je na DUTB po njegovih besedah izjemno visoka.

Usklajevanje dela in družinskega življenja
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Bruslju sprejeli več ukrepov za usklajevanje dela in družinskega življenja. Med njimi je najmanj 10 delovnih dni očetovskega dopusta, plačanega na ravni bolniškega dopusta, dva meseca plačanega neprenosljivega starševskega dopusta, pet dni letnega oskrbovalskega dopusta in prilagodljivi delovniki. Direktiva, o kateri so se neformalno strinjali ministri EU, postavlja minimalne zahteve za vse države članice. Gre za prizadevanja, da bi spodbudili zastopanost žensk na trgu dela in okrepili vlogo očeta ali enakovrednega drugega starša v družini.(TFL)