STA novice / Židan: Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi naj bi bil v DZ sprejet konec leta

Židan, ki je pred srečanjem odprl razpravo o zakonu o dolgotrajni oskrbi tudi na koaliciji, je v izjavi za novinarje opozoril, da se je treba staranju prebivalstva prilagoditi. "Že 20 let le ugotavljamo, da se spreminjamo, kot družba pa se temu nismo prilagodili," je izpostavil. Glede na to je po njegovih besedah treba sprejeti omenjeni zakon, ki bo omogočil, da tisti, ki potrebujejo pomoč, to dobijo bodisi doma bodisi preko dnevnega varstva. Če pa morajo v dom, jim mora to možnost omogočiti tako, da bo finančno vzdržna, je pojasnil. "Samo dve možnosti sta - da se to zagotovi preko državnega proračuna ali socialnega prispevka," je dodal.

Sam "komaj čaka, da se začneta razprava in usklajevanje o novi različici, ki bo upoštevala vse pripombe s terena". Ob tem želi, da bo predlog sprejet še letos, je povedal.

Predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran Hoblaj je pritrdil, da je zakon potreben. Vendar pa mora biti dober, je dodal. Na različico zakona, ki je že bila v javni razpravi, je prišlo več kot 100 pripomb tako s strokovnega kot finančnega vidika, je spomnil.

Uporabniki danes po njegovih besedah plačajo 70 odstotkov cene storitev dolgotrajne oskrbe. "V zahodni Evropi pa gre 70 ali več odstotkov iz javnih sredstev, le razliko doplačajo uporabniki," je pojasnil.

Ministrstvo za zdravje je v osnutku zakona, ki je šel v javno obravnavo oktobra 2017, predlagalo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, v katero bi se prenesli obstoječi viri za dolgotrajno oskrbo odraslih in starejše populacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta sredstva bi po osnutku, ki pa ni bil usklajen z ministrstvoma za delo in za finance, le spremenili v novo prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo, pri čemer bi delojemalci plačevali 0,71 odstotka zavarovalne osnove, delodajalci pa 0,59 odstotka. Prav tako bi dolgotrajno oskrbo plačevali iz državnega in občinskih proračunov, denimo za brezposelne in socialno ogrožene.

Skupnost socialnih zavodov pa je tedaj ocenila, da bi rešitve iz osnutka občutno podražile bivanje v domovih za starejše in storitve pomoči na domu.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo preko 11.000 delavcev.