Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZUP člen 260, 260-3.
starostna pokojnina - sorazmerni del
Ker je odločba toženca z dne 9. 4. 2013 o odmeri in izplačevanju pokojnine temeljila na sodbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, tožbeni zahtevek pa v reviziji zavrnjen, je toženec postopal po 3. alineji 260. člena ZUP in po uradni dolžnosti izdal odločbo z dne 9. 1. 2014, s katero je odpravil odločbo z dne 9. 4. 2013 o odmeri starostne pokojnine in s katero je bilo odločeno, da se bo pokojnina začela izplačevati po predložitvi odločbe bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja, da se pokojnina na podlagi slovenske pokojninske dobe v BIH ne izplačuje več od prvega naslednjega meseca po izdaji odločbe bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja. Tožnik zoper odločbo z dne 9. 1. 2014 ni vložil pritožbe, zato je ta postala dokončna in pravnomočna, odločba z dne 9. 4. 2013, na podlagi katere tožnik vtožuje svojo terjatev (sorazmerni dela starostne pokojnine), pa ni več veljaven pravni akt. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do izplačevanja sorazmernega dela starostne pokojnin. S sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je odpadla pravna podlaga za priznanje pravice do starostne pokojnine, z odločbo z dne 9. 1. 2014 pa je odpadla tudi podlaga za odmero in izplačevanje te pokojnine. Veljavni sta torej odločbi toženca z dne 13. 7. 2010 in z dne 17. 1. 2011, s katerima je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožnik ni dosegal pričakovanih rezultatov dela, kar je bilo posledica njegovega subjektivnega odnosa do dela. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik v računalniškem programu tožene stranke spremenil posamezne postavke na računih in tako popravljene računovodske listine oddal v računovodstvu ter s tem kršil delovne obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pravnomočno potrjena prisilna poravnava – nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – utesnitev po potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve pred pričetkom prisilne poravnave – dovoljena pritožbena novota
Glede na to, da je bilo o upnikovi terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi, je treba pri nadaljevanju postopka izvršbe izhajati iz višine terjatve, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova oziroma po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave. Navedbe o delnem plačilu terjatve, ki je predmet tega postopka, do začetka postopka prisilne poravnave in po izdaji sklepa o izvršbi, predstavljajo dopustne pritožbene novote, saj bi lahko vplivale na višino upnikove terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – trajanje študija – formularna pogodba – razlaga spornih pogodbenih določil – zaposlitev v Sloveniji
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za t. i. formularno pogodbo, ki jo je – skladno z določbo 83. člena OZ – v primeru nejasnih določil treba razlagati v korist toženca. Določbo 1. člena pogodbe o štipendiranju, kjer je govora o štiriletnem doktorskem študiju, je zato treba ustrezno povezati s 6. členom, ki podaja opisno opredelitev roka za končanje študija. Določba iz 6. člena, ki toženca zavezuje k zaključku študija v roku, določenem s študijskim programom, pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da toženec študija ni bil dolžan končati v štirih letih.
Čeprav se toženec po zaključenem izobraževanju ni takoj prijavil na pristojnem zavodu za zaposlovanje – odsotnost prijave v pogodbi ni posebej sankcionirana – pa je izkazal visoko stopnjo truda in večletno intenzivno aktivnost, da bi se zaposlil v Sloveniji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je treba 6. alinejo 6. člena pogodbe o štipendiranju, v kateri je govora o zaposlitvi po končanem študiju, razlagati širše, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera. Čeprav v Sloveniji ni bil formalno zaposlen, pa je s svojim delovanjem in širšo prepoznavnostjo deloval v korist Republike Slovenije, kar je sicer tudi eden od namenov, smiselno izhajajočih iz pogodbe o štipendiranju.
odpust obveznosti – preklic odpusta obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – poročanje o spremembi premoženja
Določilo prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP pomeni, da mora stečajni dolžnik, zlasti če ga k temu zaveže upravitelj, med preizkusnim obdobjem stečajnemu upravitelju mesečno pošiljati podatke o skupnem znesku plače. Iz Navodila upravitelja, ki ga je dolžnik podpisal 31.3.2015, pa je razvidno, da se je dolžnik upraviteljici zavezal, da ji bo mesečno poročal o vsaki spremembi premoženja, pa tudi, če spremembe ne bi bilo.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZST-1C člen 25, 26, 29. ZPP člen 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - pozivni sklep - zavrženje predloga - vpogled v javne evidence - upoštevanje podatkov - novela ZST-1C
Obveznost stranke, ki poda pri sodišču prve stopnje predlog za odlog ali oprostitev plačila sodne takse, je, da najprej zatrjuje tista dejstva, ki so podlaga za oprostitev ali odlog (na primer slabo bilančno stanje, izguba, dolgovi in podobno) ter šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence. Poleg tega pa sodišče prve stopnje na podlagi 12. člena ZST-1 vpogleda v javno dostopne evidence le takrat, kadar dvomi o resničnosti navedb, ki jih stranka navede v izjavi o premoženjskem stanju. To pomeni, da sodišče nima pravne podlage, da bi brez trditev stranke samo vpogledovalo v javne dostopne evidence, temveč to stori lahko le v primeru, kadar v že podane trditve o slabem premoženjskem stanju stranke dvomi in resničnost teh navedb preveri v skladu s 12. členom ZST-1 v javno dostopnih evidencah.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je 10. 5. 2016 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki v prehodnih in končnih določbah določa v 25. členu, da se takse za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala do začetka uporabe tega zakona, torej do 10. 5. 2016, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – točke investicijskih vzajemnih skladov kot skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – delež na skupnem premoženju
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranjajo položaja posebnega premoženja.
Sodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, je bila sklenjena pod razveznim pogojem. Določeno je bilo, da se za določeno ceno proda stanovanje v roku enega leta in da se v tem primeru izkupiček razdeli po drugačnem procentu kot je solastniški delež v zemljiški knjigi. Ker se razvezni pogoj ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se solastnina razdruži po določbah od 69. do 71. člena SPZ.
Sodišče se je dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninskega upravičenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082288
OZ člen 6, 6/2, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 399/2-14.
podjemna pogodba – naročnik del – fizična oseba kot naročnik – direktor družbe kot naročnik – dolžna skrbnost – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor o plačilu del – višina plačila – določitev plačila – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze ter se obrazloženo opredeliti do vprašanja obstoja dogovora o plačilu del. Če bo ugotovilo, da plačilo (cena) ni bilo določeno s pogodbo, ga bo moralo samo določiti, ob angažiranju predlaganega sodnega izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081530
URS člen 154, 154/1. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 16. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/4-3, 157/6, 158, 158/1, 158/2. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12, 12/3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 3, 17, 17/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1,14.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - uporabniki - nadomestilo za uporabo fonogramov - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o neizključnem prenosu pravic - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - obvezna vsebina pogodbe - pravna narava tarife - primerno nadomestilo - varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja - vsebina skupnega sporazuma - razlikovalne okoliščine višine nadomestila - enako varstvo pravic
Iz uzakonjene kontrahirne dolžnosti tožeče stranke po prvem odstavku 158. člena ZASP, ki določa, da uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavno tarifo, izhaja, da za obravnavano razmerje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij s svojimi prvinami (1. prosta odločitev o sklenitvi pogodbe, 2. prosta izbira sopogodbenika in 3. prosta izbira vsebine pogodbe), ne velja. V konkretnem primeru ni izpolnjena nujna predpostavka načela avtonomnosti urejanja obligacijskih razmerij, to je prirejena moč sopogodbenikov.
Tožeča stranka je na uporabnikov poziv pogodbo dolžna skleniti, in sicer jo je dolžna skleniti v skladu z veljavno tarifo. V primeru, da sklenitev pogodbe pogojuje z vsebino pogodbenih določil, ki niso v skladu z določbami predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, ti predpisi stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi (drugi odstavek 17. člena OZ).
Glede na ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča, po kateri pravno osnovo za izračun upravičenj tožeče stranke do uporabnikov, ki s svojim ravnanjem nezakonito posegajo v pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, predstavlja tarifa iz SS 2006, je zavrnitev pravnega varstva v primerih, kakršen je obravnavani, nujna že z vidika načela enakega varstva pravic; k zaključku, da so določbe SS 2006, ki višino nadomestila diferencirajo ter nesorazmerno povečujejo na okoliščini nepravočasno sklenjene pogodbe oziroma pretekli okoliščini, ki s konkretno uporabo fonogramov nima povezave, v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami in kot take nične, pa vodi tudi evropskemu pravu konformna razlaga ZASP.
Organizacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, zato ta zanjo ne velja, sodišče prve stopnje pa je zahtevek, vložen na njegovi podlagi, pravilno zavrnilo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023472
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – ustvarjanje zmotne predstave ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.
nagrada izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – pripombe na izvedensko mnenje
V postopku postavljen sodni izvedenec je s sklepom sodišča naloženo nalogo opravil. Za izdelano izvedensko mnenje je upravičen do plačila. Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ne vpliva na njegovo pravico do plačila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072541
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353. ZFPPIPP člen 249. ZPP člen 13, 341.
zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – obstoj kaznivega dejanja – predhodno vprašanje – dolžina zastaralnega roka – zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti ugovora zastaranja toženca uporabiti tudi določbo 353. člena OZ in ugotoviti, ali je bila vtoževana škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Ugotoviti bi moralo, ali je toženec res ravnal tako, kot navaja tožnica, in ali je za svoja ravnanja odgovoren, ter nadalje še, ali imajo toženčeva ravnanja znake kaznivega dejanja, in katerega, saj so relevantna le tista kazniva dejanja, za pregon katerih je predpisan daljši zastaralni rok od siceršnjega roka, v katerem zastarajo odškodninske terjatve. V tem primeru je torej obstoj kaznivega dejanja predhodno vprašanje, ker je od njega odvisna dolžina zastaralnega roka, od dolžine zastaralnega roka pa je odvisna odločitev o glavni stvari.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VSL0075332
URS člen 121, 125. OZ člen 131, 131/1, 132, 190, 190/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - razlikovanje med uporabniki - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odločba SEU
Kolektivna organizacija lahko, če zavezanec prostovoljno ne plača nadomestila za predvajanje fonogramov, uveljavlja zahtevek na temelju prvega odstavka 131. člena OZ ali prvega odstavka 190. člena OZ.